Jedro

Ker dolžnik ni izkazal, da bi se tekom postopka osebnega stečaja oblikovala stečajna masa, iz katere bi bilo mogoče poleg vračila založenega predujma ter plačila stroškov postopka delno poplačati tudi njegove upnike, in ker odpust obveznosti stečajnemu dolžniku ni dovoljen, ker od pravnomočnosti sklepa, s katerim so mu bile obveznosti enkrat že odpuščene, še ni preteklo deset let, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnik nima pravnega interesa za vodenje postopka osebnega stečaja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za začetek postopka osebnega stečaja z dne 4. 7. 2022, ki ga je vložil stečajni dolžnik dne 5. 7. 2022, zavrglo.

2. Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo: - da iz dolžnikovega predloga za začetek postopka osebnega stečaja izhaja, da je dolžnik insolventen, saj nima premoženja, prejema pa plačo v višini 1.250,00 EUR mesečno, - da mu mora v skladu s tretjim odstavkom 389. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v zvezi s 102. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), glede na to, da je dolžan preživljati dva mladoletna otroka, mesečno ostati najmanj 1.314,41 EUR, - da se je nad dolžnikom že vodil postopek osebnega stečaja pod opr. št. St ..., v katerem je bil 13. 10. 2020 izdan sklep o odpustu obveznosti, ki je postal pravnomočen dne 30. 10. 2020, - da v skladu s prvo alinejo 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ni dovoljen, če so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene in od pravnomočnosti sklepa še ni preteklo deset let. Ker je ugotovilo, da dolžnik nima premoženja in ne prejemkov, ki bi bili del stečajne mase v takšni višini, da bi prišlo do poplačila upnikov, in ker odpust obveznosti glede na zgoraj navedeno določbo prve alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP ni dovoljen, je ocenilo, da v konkretnem primeru vodenje postopka osebnega stečaja ne bi imelo nobenega smisla, saj upniki ne bodo prišli do poplačila svojih terjatev niti se ne bodo mogli poplačati stroški stečajnega postopka v celoti, pa tudi obveznosti dolžniku ne bodo odpuščene. Zato je zaključilo, da dolžnik nima pravnega interesa za vodenje postopka osebnega stečaja ter je zato njegov predlog zavrglo.

5. Pritožnik trdi, da se iz njegovega premoženja lahko oblikuje stečajna masa, saj prejema mesečno plačo v višini 1.250,00 EUR, nanjo pa prejema še različne dodatke, ki so iz meseca v mesec različni, tako za prehrano med delom, za prevoz na delo, za nadure, prejema pa tudi regres v enaki višini, kot znaša plača. Poleg tega v A. z. o. o., kjer je zaposlen, izplačujejo tudi štirinajsto plačo oziroma božičnico v mesecu decembru, ki prav tako sodi v stečajno maso. Trdi, da mu kljub temu, da je dolžan preživljati dva otroka, ostane sorazmerno visok del neto plače. 6. Pritožbeno sodišče po vpogledu v predlog dolžnika za začetek postopka osebnega stečaja ugotavlja, da je dolžnik sicer navedel, da poleg plače prejema še nadomestilo za malico in nadomestilo za prevoz na delo ter da bo v stečajnem postopku možno zarubiti rubljivi del plače pri delodajalcu, prav tako pa tudi regres za letni dopust in stimulacijo za uspešno delo, potne stroške za delo na terenu in nadomestilo za prehrano med delom ter denarna sredstva na transakcijskem računu, odprtem pri Banki d. d., ter da bo iz vsega navedenega premoženja v postopku osebnega stečaja mogoče oblikovati stečajno maso ter iz nje vsaj delno in enakomerno poplačati upnike. Vendar pa prejemkov, ki jih navaja, razen plače, ni zneskovno opredelil niti jih ne opredeli v pritožbi. Poleg tega je v poročilu o stanju premoženja z dne 29. 6. 2022 navedel le, da prejema mesečno plačo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene z A. z. o. o., v višini približno 1.250,00 EUR neto ter da drugih rednih prejemkov nima. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje, ob upoštevanju, da je dolžnik dolžan preživljati še dva mladoletna otroka ter da bi bilo iz stečajne mase treba najprej vrniti založeni predujem v znesku 1.527,51 EUR in plačati vse stroške postopka osebnega stečaja, pravilno zaključilo, da dolžnik nima premoženja in ne prejemkov, ki bi bili del stečajne mase v takšni višini, da bi prišlo do poplačila upnikov.

7. Ker torej dolžnik ni izkazal, da bi se tekom postopka osebnega stečaja oblikovala stečajna masa, iz katere bi bilo mogoče poleg vračila založenega predujma ter plačila stroškov postopka delno poplačati tudi njegove upnike, in ker odpust obveznosti stečajnemu dolžniku ni dovoljen, ker od pravnomočnosti sklepa, s katerim so mu bile obveznosti enkrat že odpuščene, še ni preteklo deset let, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnik nima pravnega interesa za vodenje postopka osebnega stečaja.

8. Dolžnik trdi, da ima pravico do postopka osebnega stečaja ter da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je njegov interes enakomerno poplačilo upnikov, kar pa ne drži, glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da do poplačila upnikov sploh ne bi prišlo. Navedenega ne spremeni niti dejstvo, ki ga zatrjuje pritožnik, da je njegov TRR trajno blokiran za poplačilo upnikov po vrstnem redu ter da se njegovi upniki sedaj poplačujejo po prednostnem vrstnem redu in ne enakomerno. Dolžnik bi namreč moral izkazati, da bi se v tem postopku osebnega stečaja oblikovala stečajna masa, iz katere bi lahko prišlo do poplačila upnikov. To pa mu ni uspelo.

9. Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).