Jedro

Drugotoženec ni dokazal, da tudi v času prestajanja zaporne kazni ne bi imel stikov z družino, da se po prestani celotni zaporni kazni ali že prej v primeru pogojnega odpusta ne bo vrnil k družini, k zakonski partnerki in da ni več dejansko povezan z družino, torej se je življenjska skupnost le začasno prilagodila spremenjenim okoliščinam.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Drugotoženec sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog drugotoženca za oprostitev plačila sodne takse in za odlog plačila sodne takse za predlog za dopustitev revizije (I. točka izreka). Ugodilo je predlogu drugotoženca za obročno plačilo sodne takse in mu dovolilo v petih zaporednih mesečnih obrokih po 435,00 EUR tako, da prvi obrok zapade v plačilo zadnjega dne v mesecu po pravnomočnosti sklepa, vsi ostali obroki pa zapadejo v plačilo zadnjega dne v mesecih, ki sledijo (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je družinska članica drugotoženca njegova zakonska partnerica. Drugotoženec ima mladoletnega otroka, ki mu ni zaupan v vzgojo in varstvo, ima pa zoper njega dolžnost preživljanja 200,00 EUR mesečno. Drugotoženec je na prestajanju zaporne kazni, na transakcijskem računu nima denarnih sredstev in nima premoženja, razen osebnega vozila Audi A8, letnik 2008, ki je odjavljen iz prometa. Prejema pokojnino 2.281,55 EUR. Drugotoženčeva zakonska partnerica ni želela sodelovati v postopku. Sodišče je zato samo po uradni dolžnosti pridobilo podatke o njenem materialnem položaju. Drugotoženčeva zakonska partnerica je zaposlena in prejema neto mesečno plačo 3.400,20 EUR, prejela je regres za letni dopust 1.500,00 EUR in dividende 633,38 EUR, kar mesečno povprečno znaša 3.577,98 EUR. Na enem transakcijskem računu je imela 20. 1. 2023 denarna sredstva 120.999,00 EUR, na drugem računu pa 3.803,90 EUR. Je lastnica osebnega vozila Mercedes Benz 220D, prvič registriranega 2017 in Seat Cordoba, prvič registriranega 2003. Je lastnica in solastnica nepremičnin in imetnica 150 vrednostnih papirjev Krka G, ki so po podatkih tečajnice Ljubljanske borze d.d. vredne 16.050,00 EUR, upoštevaje vrednost ene delnice 2. 2. 2023. Glede na ugotovljeni materialni položaj drugotoženca in njegove zakonske partnerice, upoštevaje višino sodne takse 2.175,00 EUR, s takojšnjim plačilom sodne takse v celotnem znesku ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerim se preživlja drugotoženec skupaj z zakonsko partnerico. Drugotoženec dejansko nima premoženja in prihodkov, razen pokojnine, s katero po lastni izjavi zaradi plačilne prepovedi ne razpolaga. Vso premoženje in denarna sredstva ima dejansko v lasti in posesti njegova partnerka. Lahko bi prišlo do situacije, da drugotoženec ne bo imel sredstev za takojšnje plačilo sodne takse v celoti, partnerka pa mu jih morebiti ne bo zagotovila, saj v postopku ni želela sodelovati.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo drugotoženec po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da bi moralo sodišče šteti soprogo drugotoženca za osebo, ki ni v življenjski skupnosti z drugotožencem in da dejansko ni več povezan z družinskimi člani zaradi prestajanja zaporne kazni. Prav tako sta drugotoženec in soproga zakonca zgolj še formalno tako, da ob smiselni uporabi 3. točki 11. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS) soproge ne smelo šteti med osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja. Drugotoženec in soproga dejansko ne živita skupaj in med njima ne obstaja skupno gospodinjstvo, ne ekonomska skupnost oziroma soodvisnost, kljub temu, da sta formalno zakonca.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V dejanskih okoliščinah, kot so predmet izpodbijanega sklepa, drugotoženec neutemeljeno očita sodišču prve stopnje protiustavno presojo, da krši načelo enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS, enako varstvo pravic po 22. členu Ustave RS, pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS in do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Prav tako neutemeljeno navaja, da različna sodišča neutemeljeno različno presojajo njegov materialnopravni položaj in izkazanost pogoja za oprostitev plačila sodne takse, da je izpodbijana odločitev diametralno nasprotna odločitvi Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 522/2011 z dne 23. 4. 2018, da je to v celoti oprostilo drugotoženca plačila sodne takse za revizijo, da predloga temeljita na identičnem dejanskem stanju, da prihaja do neenotnosti uporabe sodne prakse v škodo drugotoženca, do evidentne kršitve z Ustavo RS zagotovljene enakosti pred zakonom 14. členu in enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS. Zadeva Okrožnega sodišča v Ljubljani (priloga B 158) ni bila sprejeta v primerljivih dejanskih okoliščinah, saj je kot bistven razlog za oprostitev drugotoženca plačila sodne takse za revizijo upoštevalo, da bi moral plačati sodno takso 201.225,00 EUR in dodatno obveznost plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep in vmesno sodbo v višini 91.335,00 EUR, ki je ni mogel izpolniti. Skupaj torej skoraj 300.000,00 EUR sodne takse1, v izpodbijanem sklepu se presoja plačilo sodne takse 2.175,00 EUR (11. točka obrazložitve sklepa).

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo premoženjsko stanje drugotoženca in njegove zakonske partnerice. Drugotoženec ima mladoletnega otroka, ki mu ni zaupan v vzgojo in varstvo, zanj ima njega dolžnost preživljanja 200,00 EUR mesečno, je na prestajanju zaporne kazni, na transakcijskem računu nima denarnih sredstev in nima premoženja, razen osebnega vozila Audi A8, letnik 2008, ki je odjavljen iz prometa, prejema pokojnino 2.281,55 EUR, s katero po lastni izjavi zaradi plačilne prepovedi ne razpolaga (7., 8. in 11. točka obrazložitve sklepa). Drugotoženčeva zakonska partnerica ni želela sodelovati v postopku. Sodišče prve stopnje je zato samo po uradni dolžnosti pridobilo podatke o njenem materialnem položaju: je zaposlena in prejema neto mesečno plačo 3.400,20 EUR, prejela je regres za letni dopust 1.500,00 EUR in dividende 633,38 EUR, kar mesečno povprečno znaša 3.577,98 EUR, na enem transakcijskem računu je imela 20. 1. 2023 denarna sredstva 120.999,00 EUR, na drugem računu pa 3.803,90 EUR, je lastnica osebnega vozila Mercedes Benz 220 D, prvič registriranega 2017 in Seat Cordoba, prvič registriranega 2003, je lastnica in solastnica nepremičnin ter imetnica 150 vrednostnih papirjev Krka G, ki so po podatkih tečajnice Ljubljanske borze d.d. vredne 16.050,00 EUR, upoštevaje vrednost ene delnice 2. 2. 2023 (9. točka obrazložitve sklepa). Teh dejanskih ugotovitev drugotoženec ne izpodbija.

6. Bistvene so še nadaljnje ugotovitve sodišča prve stopnje, da znaša povprečni mesečni dohodek drugotoženca in njegove zakonske partnerice 5.800,00 EUR oziroma samo 2.929,76 EUR na osebo, kar je več kot je pogoj za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč (10. točka obrazložitve sklepa). Tudi teh ugotovitev drugotoženec ne izpodbija. Neutemeljeno očita sodišču prve stopnje zmotno uporabo materialnega prava in navaja, da bi moralo njegovo soprogo šteti kot osebo, ki ni v življenjski skupnosti z njim, da dejansko ni več povezan z družinskimi člani zaradi prestajanja zaporne kazni, da sta zakonca zgolj še formalno, da soproge ne bi smelo šteti med osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, da s soprogo dejansko ne živita skupaj in med njima ne obstaja skupno gospodinjstvo, ne ekonomska skupnost oziroma soodvisnost, kljub temu, da sta formalno zakonca. Sodišče druge stopnje je v tej zadevi že pojasnilo, da drugotoženec ni dokazal, da tudi v času prestajanja zaporne kazni ne bi imel stikov z družino, da se po prestani celotni zaporni kazni ali že prej v primeru pogojnega odpusta ne bo vrnil k družini, k zakonski partnerki in da ni več dejansko povezan z družino, torej se je življenjska skupnost le začasno prilagodila spremenjenim okoliščinam (5. točka obrazložitve sklepa III Cpg 175/2018).

7. Drugi toženec ni dokazal prvega pogoja po 3. točki 11. člena ZUPJS, zato se sodišče druge stopnje ni ukvarjalo z očitkom protiustavnosti drugega pogoja po isti določbi (začet postopek za razvezo zakonske zveze) in ni sledilo predlogu drugotoženca, da pred vsebinskim odločanjem prekine pritožbeni postopek in z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) ter ZUPJS. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo drugotoženčevo zakonsko partnerko kot osebo, ki se upošteva poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja. Pravilno ni ugodilo predlogu drugotoženca za oprostitev plačila sodnih taks in je odločilo o obročnem plačilu.

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Rok za plačilo takse začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).

10. Drugi toženec sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani je bil izdan pred odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-46/15-15 z dne 25. 4. 2018, objavljeno v Uradnem listu RS 35/2018 z dne 25. 5. 2018, ki je omejila višino sodnih taks na največ 6.525,00 EUR.