Jedro

Upravičenci, ki željo pridobiti plačila, po Programu za razvoj podeželja 2004-2006 in Uredbi PRP morajo izpolnjevati s predpisi določene pogoje, to pa je tudi izdelan gnojilni načrt. Ker tožnik gnojilnega načrta ni imel, pogojev za pridobitev sredstev po Programu za razvoj podeželja za RS 2004-2006 in Uredbi PRP ni izpolnjeval.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja zavrnila vse tožnikove zahtevke za Nitratno direktivo za živinorejsko proizvodnjo, zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin ter varnost in zdravje pri delu. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 9. 5. 2005 pri agenciji vložil vlogo za uveljavljanje plačil za izvajanje EU standardov za leto 2005, s katero je uveljavljal plačila po Programu razvoja podeželja za RS 2004-2006 (Uradni list RS, št. 116/2004 s spremembami) in Uredbi o plačilih za ukrepe Programa razvoj podeželja za RS 2004-2006 za leto 2005 (v nadaljevanju Uredba PRP, Uradni list RS, št. 10/2005 s spremembami). Zahtevek za varnost in zdravje pri delu za A.A. je agencija v skladu s četrto alineo desetega odstavka 34. člena Uredbe PRP zavrnila, ker je šifra zavarovalne podlage na fotokopiji potrdila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o vključitvi v obvezno zdravstveno zavarovanje neustrezna. Nadalje je agencija ugotovila, da noben delavec nima opravljenega splošnega tečaja, zato je tudi zato ta zahtevek zavrnila kot neutemeljen. Pri inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno, da se gnojenje ne izvaja na podlagi gnojilnega načrta, zato je agencija zavrnila kot neutemeljene vse zahtevke za ukrep podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih, to je zahtevek za Nitratno direktivo za živinorejsko proizvodnjo, zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin ter varnost in zdravje pri delu. Pri tem je bilo tudi ugotovljeno, da gnojilni načrt ni narejen na podlagi analize tal iz zadnjih petih let in ni veljaven za leto vlaganja zahtevka, zato je tudi to podlaga za zavrnitev vseh zahtevkov za ukrep podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih v skladu s 33. členom Uredbe PRP in poglavjem 9.2.1.1 Programa razvoja podeželja za RS 2004-2006. Tožnik se je zoper prvostopno odločbo pritožil, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je z odločbo št. 33100-3376/2007 z dne 25. 2. 2008 njegovo pritožbo zavrnilo. Iz obrazložitve izhaja, da 33. člen Uredbe PRP določa, da morajo upravičenci, ki uveljavljajo plačila za ukrepe iz te uredbe, kmetovati v skladu z načeli dobre kmetijske prakse iz 3. člena uredbe, razen pri ukrepu tehnična pomoč iz 31. člena uredbe. Program pod 9.2.1. med drugim določa, da mora kmet, ki upošteva načela dobre kmetijske prakse izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki jih določajo: načela dobre kmetijske prakse pri gnojenju, načela dobre kmetijske prakse varstva rastlin in načela dobrega gospodarja. Skladno z Navodilom za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 34/2000) ter ob upoštevanju Nitratne direktive, je med drugim treba izdelati letni gnojilni načrt in izvajati kontrolo rodovitnosti tal in gnojenja vsakih pet let. Kontrola rodovitnosti tal in izdelava gnojilnih načrtov se opravita na podlagi ustrezne analize tal. Program se pri opredeljevanju načela dobre kmetijske prakse pri gnojenju sklicuje na Navodila za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 34/2000), ki so prenehala veljati z uveljavitvijo Pravilnika za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 130/2004). Ta v 6. členu določa, da je za strokovno utemeljeno gnojenje in skladiščenje živinskih gnojil treba izdelati letni gnojilni načrt. V njem se oceni skupna količina živinskih gnojil in določi čas gnojenja in odmere gnojila za vsa razpoložljiva zemljišča. Iz zapisnika o kontroli na kraju samem z dne 1. 8. 2005 je razvidno, da tožnik ne izpolnjuje vseh pogojev, saj se gnojenje ne izvaja na podlagi gnojilnega načrta in gnojilni načrt ni narejen na podlagi analize tal iz zadnjih petih let ter ni veljaven za leto vlaganja zahtevkov. Tožnik torej v času oddaje zahtevka, to je 9. 5. 2005, ni imel veljavnega gnojilnega načrta, saj je bil ta narejen šele septembra 2005 oziroma junija 2006. Ker je izpolnjevanje dobre kmetijske prakse in s tem dobre kmetijske prakse pri gnojenju eden izmed pogojev za odobritev plačila za izvajanje EU standarda za zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin, ter ker tožnik tega pogoja ni izpolnjeval vse leto 2005, je drugostopni organ ugotovil, da tožnik ni upravičen do plačila.

Tožnik v tožbi navaja, da ima opravljen praktični in teoretični preizkus usposabljanja iz varnosti in zdravja pri delu na kmetijah, kar izkazuje potrdilo kmetijsko gozdarskega zavoda z dne 14. 12. 2004, ki je bilo veljavno tudi za leto vlaganja zahtevka, to je leto 2005. To potrdilo je tožnik predložil prvostopnemu organu, hkrati z njim pa tudi fotokopijo zdravniškega spričevala za tožečo stranko kot dokazilo o usposobljenosti za varno in zdravo delo ter zdravstveni sposobnosti za opravljanje kmetijske dejavnosti. O tem drugostopna odločba sploh nima razlogov. Nasprotuje tudi ugotovitvi iz prvostopne odločbe, da je šifra zavarovalne podlage o vključitvi tožeče stranke v obvezno zdravstveno zavarovanje neustrezna. Predpostavka za pridobitev sredstev je namreč vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje, nikjer pa ni določena šifra zavarovanja. Razen tega tožeča stranka še navaja, da uredba pridobitve sredstev iz naslova zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin ne pogojuje z veljavnim gnojilnim načrtom in gnojenjem na njegovi podlagi. Uredba zgolj našteva listinska dokazila, ki jih mora upravičenec predložiti, temu pogoju pa je tožnik zadostil. Glede izdelave gnojilnega načrta pa tožeča stranka navaja, da je 12. 7. 2005 kmetijsko gozdarski zavod z namenom ugotavljanja, ali so izpolnjene zahteve, predpisane s pravilnikom oziroma tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo poljščin, opravil terenski pregled. Ugotovljeno je bilo, da tožeča stranka gnojilnih načrtov za tekoče leto 2005 nima, dan pa ji je bil rok za odpravo te neskladnosti do naslednje rastne sezone. Temu napotilu je tožeča stranka tudi sledila. Kontrolni pregled Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano je bil opravljen manj kot tri tedne po prej navedenem kontrolnem pregledu kmetijsko gozdarskega zavoda in tožeča stranka ni imela pripomb na ugotovitev, da nima gnojilnega načrta v dobri veri, da ne bo v ničemer oškodovana pri uveljavljanju plačil za izvajanje EU standardov, če bo gnojilni načrt pridobila do naslednje rastne sezone. Sicer pa navaja, da je bilo mogoče analize tal na 7 GERK-ih opraviti šele po spravilu pridelkov, kar je bilo v avgustu 2005. Za ostala zemljišča so bile analize opravljene v maju 2005. Iz istih razlogov je bilo treba čakati na izdelavo gnojilnih načrtov, katere je tožeča stranka pridobila septembra 2005. Strošek analiz predstavlja za KMG velik finančni zalogaj, tožeča stranka pa meni, da ji pri tem ni mogoče očitati zamude, saj je do tega prišlo zaradi objektivnih razlogov, na katere ni imela vpliva. Meni tudi, da bi jo moral prvostopni organ pred zavrnitvijo zahtevkov v skladu s 67. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami) pozvati k dopolnitvi vloge. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi oziroma spremeni tako, da ugodi uveljavljanim zahtevkom ukrepa podpore izvajanju EU standardov na KMG in tožeči stranki za izvajanje EU standarda varnost in zdravje pri delu izplača 969,00 €, za izvajanje EU standarda zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin 182,00 € ter za izvajanje EU standarda Nitratna direktiva na KMG z živinorejsko proizvodnjo 4.918,41 € za uveljavljanih 23,31 GVŽ, skupno torej 6.069,41 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 2006, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne iz v prvostopni in drugostopni odločbi navedenih razlogov.

Tožba ni utemeljena.

Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za RS 2004-2006 za leto 2005 (Uredba PRP, Uradni list RS, št. 10/2005) v 2. členu določa ukrepe programa razvoja podeželja, ki se izvajajo v letu 2005, med njimi je tudi podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih. V letu 2005 so to izvajanje EU standarda Nitratna direktiva na KMG z živinorejsko proizvodnjo in KMG z rastlinsko proizvodnjo, izvajanje EU standarda zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin, izvajanje EU standarda varnost in zdravje pri delu ter investiranje v prilagoditev KMG EU standardu Nitratna direktiva (27. člen Uredbe PRP). Tožnik je uveljavljal zahtevke za izvajanje EU standarda Nitratna direktiva na KMG z živinorejsko proizvodnjo, EU standarda zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin ter izvajanje EU standarda varnost in zdravje pri delu. Upravičenci, ki uveljavljajo plačila za ukrepe iz te uredbe, morajo kmetovati v skladu z načeli dobre kmetijske prakse iz 3. člena te uredbe, razen pri ukrepu tehnična pomoč iz 31. člena te uredbe, česar pa tožnik ne uveljavlja (33. člen Uredbe PRP). Upravičenci za pridobitev plačil iz te uredbe morajo namreč izpolnjevati zahteve dobre kmetijske prakse in druge predpisane pogoje iz Programa razvoja podeželja (3. člen Uredbe PRP).

Program razvoja podeželja za RS 2004-2006 (Uradni list RS, št. 26/2004 s spremembami) določa, da mora kmet, ki upošteva načela dobre kmetijske prakse, izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki jih določajo načela dobre kmetijske prakse pri gnojenju, načela dobre kmetijske prakse varstva rastlin in načela dobrega gospodarja. Upoštevanje načel dobre kmetijske prakse pri gnojenju pomeni strokovno utemeljeno uporabo rastlinskih hranil, ki zmanjšuje tveganje za onesnaževanje kmetijskih tal in voda z ostanki hranil, varuje naravne vire pred potencialnim kmetijskim onesnaženjem ter dopušča gospodarno kmetijsko pridelavo. Pravila pri gnojenju določa Pravilnik za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (v nadaljevanju Pravilnik, Uradni list RS, št. 130/2004), v skladu s katerim je treba izdelati tudi letni gnojilni načrt na podlagi ustrezne analize tal (poglavje 9.2.1.1 Programa razvoja podeželja za RS 2004-2006). Pravilnik v 6. členu določa, da je za strokovno utemeljeno gnojenje in skladiščenje živinskih gnojil treba izdelati letni gnojilni načrt. V letnem gnojilnem načrtu se oceni skupna količina živinskih gnojil in določi čas gnojenja in odmerek gnojila za vsa razpoložljiva zemljišča. Ker tožnik za obdobje, v katerem je uveljavljal zgoraj navedena plačila, gnojilnega načrta ni imel, ni izpolnjeval zahtev dobre kmetijske prakse iz Programa za razvoj podeželja (3. člen Uredbe PRP), zato je tudi po presoji sodišča odločitev, da se zahtevke, ki jih je postavil z vlogo z dne 9. 5. 2005, zavrne, pravilna (33. člen Uredbe PRP).

Okoliščine, ki jih navaja tožnik v tožbi, ne vplivajo na pravilnost izpodbijane odločitve. Upravičenci, ki želijo pridobiti plačila, po Programu za razvoj podeželja 2004-2006 in Uredbi PRP, morajo izpolnjevati s predpisi določene pogoje, to pa je, po zgoraj obrazloženem tudi izdelan gnojilni načrt. Med strankama ni sporno, da je tožnik tega pridobil šele v septembru 2005 oziroma juniju 2006. Ker torej v času vložitve vloge gnojilnega načrta ni imel, pogojev za pridobitev sredstev po Programu za razvoj podeželja za RS 2004-2006 in Uredbi PRP ni izpolnjeval. Tožnik se tako neutemeljeno sklicuje na to, da bi moral prvostopni organ pred odločitvijo tožnika pozvati na dopolnitev vloge. V predmetni zadevi namreč ni šlo za to, da bi bila vloga nepopolna. Vloga je namreč bila sposobna za obravnavo, prvostopni organ pa je pri obravnavi te vloge ugotovil, da tožnik pogojev za odobritev plačil ne izpolnjuje.

Tudi okoliščine, s katerimi tožnik pojasnjuje, zakaj je pridobil gnojilni načrt šele v septembru 2005 oziroma juniju 2006 na odločitev ne morejo vplivati. Pogoji za pridobitev plačil so določeni z zgoraj navedenimi predpisi, tožnik pa je lahko z vlogo za pridobitev plačil uspešen šele, ko te pogoje izpolnjuje.

Ker tožnik splošnega pogoja za odobritev plačil po 3. in 33. členu Uredbe PRP in Programa razvoja podeželja za RS 2004-2006 ne izpolnjuje, je to podlaga za zavrnitev vseh zahtevkov iz 27. člena Uredbe PRP, ki jih uveljavlja. Zato je ugotavljanje ali tožnik izpolnjuje druge - posebne pogoje, določene za posamezne EU standarde, nepotrebno. Tako so neupoštevne tudi tožnikove navedbe, da drugostopni organ na pritožbene očitke, ki se nanašajo na izpolnjevanje posebnih pogojev, določenih za posamezen ukrep podpore izvajanju EU standardov, ni odgovoril. Izpodbijani upravni akt je torej pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006).

Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče njen zahtevek za povrnitev stroškov zavrnilo.