Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 454. člena ZPP in izdalo sodbo na podlagi pripoznave, saj toženka, ki je predlagala izvedbo naroka, nanj kljub pravilnemu vabljenju, ni pristopila. Tudi presoja sodišča prve stopnje, da ne gre za zahtevek, s katerim ne more razpolagati, je pravilna.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba in sklep potrdi.
II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je zaradi delnega umika tožbe s sklepom ustavilo postopek za plačanih 1.029 EUR (I. točka izreka), z izpodbijano sodbo toženki naložilo, da mora tožnici plačati 256,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 1. 2023 (II. točka izreka), o stroških pa odločilo tako, da mora toženka tožnici plačati 529,98 EUR (III. točka izreka).
2. Zoper takšno sodbo in sklep se brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje toženka in zahteva razveljavitev postopka zaradi nepravilnosti na podlagi zavajanj odvetniške družbe. Opisuje, da je plačala 1.029 EUR in je bila zato prepričana, da bo tožnica v celoti umaknila tožbo, s katero je zahtevala 905,51 EUR, tako je bilo tudi dogovorjeno.
Zaradi odsotnosti tožeče stranke (verjetno ima pritožnica v mislih toženo) vabila ni prejela. Če bi ga, bi se obravnave udeležila.
Postopek je nepravilen, saj je iz vseh dokazov v sodbi razvidno, koliko je glavnica.
Stroški niso bili potrebni, ker je bila tožba umaknjena.
3. Tožnica v odgovoru zanika dogovor o umiku tožbe v celoti in pojasnjuje, da je zahtevala tudi plačilo obresti in stroškov. Predlaga zavrnitev pritožbe.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR. Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo določbe o postopku v sporih majhne vrednosti.
6. Sodba in sklep, s katerim je končan postopek v sporu majhne vrednosti, se lahko izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP). Sodbo na podlagi pripoznave (316. člen ZPP v zvezi s 3. odstavkom 454. člena ZPP) pa je na podlagi 3. odstavka 338. člena mogoče izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
7. Po tem, ko se toženka o umiku tožbe ni izjavila, je sodišče prve stopnje v skladu z 2. odstavkom 188. člena ZPP pravilno izdalo sklep o ustavitvi postopka. Ker toženka s plačanim zneskom 1.029 EUR ni v celoti poravnala vtoževane glavnice 905,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 606,85 EUR od 19. 4. 2019 in od zneska 298,66 EUR od 13. 9. 2019 ter stroškov (natančnejši izračun je priloga izpodbijane odločbe), je sodišče prve stopnje za preostanek pravilno nadaljevalo postopek.
8. Toženka v pritožbi navaja, da zaradi odsotnosti ni prejela vabila na narok, kar pa ne drži. Iz podpisane vročilnice, pripete k red. št. 47 v spisu, izhaja, da ji je bilo vabilo vročeno 18. 1. 2023 na poslovni naslov, ki ga navaja tudi v pritožbi. Smiselno očitana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP torej ni bila strojena.
9. Iz podatkov v spisu (list. št. 36) tudi izhaja, da je toženka v pripravljalni vlogi, ki jo je sodišče prejelo 5. 7. 2021, izrecno predlagala izvedbo naroka za glavno obravnavo. Vabilo na narok je vsebovalo jasno opozorilo, da bo sodišče izdalo sodbo, s katero bo tožbenemu zahtevku ugodilo, če toženka, ki je predlagala izvedbo naroka, ne pride na narok, pa je bila v redu vabljena, in ne gre za zahtevek, s katerim ne more razpolagati (3. odstavek 454. člena ZPP).
10. Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo določbo 3. odstavka 454. člena ZPP in izdalo sodbo na podlagi pripoznave, saj toženka, ki je predlagala izvedbo naroka, nanj kljub pravilnemu vabljenju, ni pristopila. Tudi presoja sodišča prve stopnje, da ne gre za zahtevek, s katerim ne more razpolagati, je pravilna.
11. Višje sodišče je zato pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo in izpodbijano odločbo potrdilo. Ostale navedbe, podane v pritožbenem postopku (tudi navržena pritožbena novota, da je bilo dogovorjeno, da bo tožnica tožbo umaknila v celoti), glede na obrazloženo niso pravno odločilne, zato se sodišče do njih ne opredeljuje (1. odstavek 360. člena ZPP).
12. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije stroške pritožbenega postopka. To velja tudi za stroške odgovora na pritožbo tožnice, ki jih glede na vse okoliščine primera ni mogoče šteti za potrebne v smislu 155. člena ZPP.