12. 7. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 4. julija 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 76/2005 z dne 24. 3. 2005 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Kopru št. Kp 51/2005 z dne11. 2. 2005 in s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. Ks 44/2005, 45/2005, 46/2005 in 47/2005 z dne 24. 1. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Prvostopenjsko sodišče je pritožniku s sklepom podaljšalo pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – ZKP). Višje sodišče je pritožbo njegovega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno. Vrhovno sodišče je zahtevo njegovega zagovornika za varstvo zakonitosti zavrnilo.

2.Pritožnik zatrjuje kršitev 22., 23. in 29. člena Ustave. Senat Okrožnega sodišča naj bi o podaljšanju pripora odločal, ne da bi prej dal pritožniku in njegovemu zagovorniku možnost, da se seznanita s predlogom državnega tožilca in nanj odgovorita. S tem naj bi bila kršena pravica do nepristranskega sodnika. Prav tako naj bi s tem, ker pritožniku in njegovemu zagovorniku ni bila dana možnost, da odgovorita na dejstva ter predstavita svoje dokaze, ki bi kazali na to, da niso podani razlogi za podaljšanje pripora, sodišče kršilo pravico do obrambe iz 29. člena Ustave ter pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Predlaga odpravo izpodbijanih sklepov.

B.

3.Po prvem odstavku 23. člena Ustave ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Zahteva po sodni odločbi vključuje tudi ustavni določbi o enakem varstvu pravic (22. člen Ustave) in pravnih jamstvih v kazenskem postopku (29. člen Ustave). Določba 22. člena zagotavlja vsakomur enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem. Po 29. členu morajo biti vsakemu obdolžencu zagotovljene (1) pravica do primernega časa in možnosti za pripravo svoje obrambe; (2) pravica do sojenja v navzočnosti in do obrambe; (3) pravica do zagotovitve izvajanja dokazov v njegovo korist in (4) pravica, da ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde.

4.Pritožnik zatrjuje kršitev 22. člena in tretje alineje 29. člena Ustave. Pritožnik v ustavni pritožbi ni navedel nobene konkretne okoliščine, ki bi lahko, če bi jo imel možnost uveljavljati v postopku, privedla do tega, da pripor zoper njega ne bi bil podaljšan. Pritožnik v ustavni pritožbi ni izkazal, da mu ni bila dana možnost predlagati izvedbe dokazov v njegovo korist, ter ni izkazal, do katerih dejstev in dokazov se ni mogel izjaviti. Zato očitno ne gre za kršitev pravic, kot jih zatrjuje pritožnik.

5.V čem naj bi bila kršitev pravice do nepristranskega sodišča iz prvega odstavka 23. člena Ustave, pritožnik ni izkazal, zato je Ustavno sodišče ni moglo ugotavljati.

6.Ker z izpodbijano odločitvijo o podaljšanju pripora očitno niso bile kršene človekove pravice, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču – ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer