Jedro

Odškodnina za pretrpljene in bodoče telesne bolečine v znesku 1.500.000,00 SIT pravilno upošteva tudi nevšečnosti od bolezni luskavice. Srbenje je motnja v počutju, ki jo je mogoče primerjati z bolečino.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožniku znesek 3.600.000,00 SIT ter pravdne stroške v znesku 509.186,00 SIT z zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Ugotovilo je, da se je tožnik dne 13.9.1992 poškodoval v prometni nesreči, ki jo je povzročil zavarovanec tožene stranke. Zlomil si je roko v desnem zapestju in nosni pretin ter ranil na čelu, obrazu in desni roki. Prestal je operacijo nosu. Bolezen luskavica se mu je razširila po vsem telesu. Za telesne bolečine mu je prisodilo 800.000,00 SIT, za strah 200.000,00 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 2.200.000,00 SIT in za skaženost 400.000,00 SIT.

Proti tej sodbi sta se pritožili obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je deloma ugodilo tožnikovi pritožbi. Zvišalo mu je odškodnino za pretrpljene in bodoče telesne bolečine na 1.500.000,00 SIT. V ostalem je njegovo pritožbo zavrnilo, pritožbo tožene stranke pa v celoti in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo prve stopnje. Pri odškodnini za bodoče telesne bolečine je upoštevalo srbenje in nevšečnosti zaradi luskavice, ki se je v posledici nesreče razširila po vsem telesu. Pri tem je štelo kot ustrezno odškodnino za pretrpljene telesne bolečine znesek 200.000,00 SIT, za bodoče nevšečnosti pa 1.300.000,00 SIT. Glede ostalih odškodninskih postavk je potrdilo prvostopno odločitev.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Sodbo izpodbija v zavrnilnem delu. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Podrobno opisuje potek zdravljenja in medicinske posege, ki jih je prestal ter meni, da odškodnina 200.000,00 SIT za ta del nepremoženjske škode ni zadostna. Meni, da bi mu moralo sodišče priznati za pretrpljene telesne bolečine 700.000,00 SIT in za bodoče telesne bolečine 1.500.000,00 SIT. Nadalje navaja, da je prestal primarni in sekundarni strah in bi temu ustrezala odškodnina v znesku 700.000,00 SIT. Vztraja tudi pri celotnem zahtevku zaradi duševnih bolečin za zmanjšano življenjsko aktivnost. Poudarja svojo mladost in navaja, da je prikrajšan pri športnem udejstvovanju, v poklicu in zasebnem življenju. Predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in mu prisodi še nadaljnji znesek 1.800.000,00 SIT.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odst. 390. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Znesek, kakršen je določen s sodbo druge stopnje, je ustrezen v celoti in po posameznih postavkah za vse uveljavljane oblike nepremoženjske škode. Odškodnina za pretrpljene in bodoče telesne bolečine v znesku 1.500.000,00 SIT pravilno upošteva tudi nevšečnosti od bolezni luskavice. Srbenje je motnja v počutju, ki jo je mogoče primerjati z bolečino. Ker je ugotovljeno na podlagi izvedeniškega mnenja dr. A. P. P., da je poslabšanje oziroma generalizacija te bolezni posledica prometne nesreče, za katero odgovarja tožena stranka, je pravilno, da se upoštevajo nevšečnosti od te bolezni pri odškodnini za bodoče telesne bolečine kot tisti obliki nepremoženjske škode, ki zajema tudi takšne neugodne občutke, kot je trajno srbenje. Prisojena odškodnina za to nepremoženjsko škodo je določena v dovolj visokem znesku, ki bi sicer ustrezal zelo hudim in dolgotrajnim bolečinam v ožjem, običajnem smislu tega neugodnega občutka. Pri tem notranja razdelitev odškodnine na znesek za že pretrpljene bolečine in na znesek za bodoče nevšečnosti ni napačna. Gre za isto vrsto nepremoženjske škode, pri čemer je na podlagi 203.čl. ZOR treba upoštevati tudi bolečine, oziroma v tem primeru srbenje, ki ga je pri rednem teku stvari z gotovostjo mogoče pričakovati tudi v prihodnje. Znesek 1.500.000,00 ustreza intenzivnosti in trajanju bolečin in srbenja. Višji znesek bi presegal odškodnine, kakršne pozna sodna praksa v podobnih primerih in ne bi ustrezal merilom, določenim z 200. in 203.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Zvišanje te odškodnine na drugi stopnji sojenja je bilo utemeljeno, za nadaljnje zvišanje pa po navedenih merilih in primerljivi sodni praksi ni podlage.

Odškodnina za strah ter za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in zaradi skaženosti, je prav tako določena pravilno. Vse, kar tožeča stranka v zvezi s tem navaja v reviziji, je bilo v zadostnem obsegu upoštevano na obeh stopnjah sojenja. Tožeča stranka v glavnem opira svoje trditve na izvedeniška mnenja, na teh pa temeljijo tudi ugotovitve obeh sodb. Pri tem je vrednotenje posameznih oblik škode ustrezno. Tožnik je pretrpel strah ob nesreči in tudi nadalje med zdravljenjem; trpi in je trpel duševne bolečine zaradi skaženosti, posebno zaradi vidnih posledic luskavice, in nadaljnje duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Vendar te škode, četudi izdatno posegajo v tožnikovo življenje, ne dosegajo tistih izrednih škod, ki opravičujejo višje denarne odškodnine od te, ki je prisojena tožniku. Res je tožnik oviran pri nekaterih športih, vendar ne pri vseh, in tudi poklic lahko opravlja, čeprav teže. Vse to je upoštevano. Priznana odškodnina ni majhna in nikakor ni pod mejami, ki jih pozna praksa sodišč.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Prav tako niso podani razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).