21. 6. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata 5. junija 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 5080/2005 z dne 14. 12. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kamniku št. P 48/2005 z dne 7. 9. 2005 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Okrajnega sodišča v Radovljici št. P 169/2004 z dne 16. 11. 2004 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Ker pritožnik (v pravdi tožnik) kljub pozivu ni dopolnil tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (tako, da bi plačal sodno takso in sodišču predložil dokazilo o plačilu), je Okrajno sodišče štelo, da jo je umaknil. Višje sodišče je pritožbo pritožnika zoper ta sklep zavrnilo (sklep iz 1. točke izreka). V obrazložitvi je pojasnilo tudi, zakaj je prvostopenjsko sodišče, ki ga je kot drugo stvarno pristojno sodišče s sklepom določilo Vrhovno sodišče, smelo upoštevati procesna dejanja, ki jih je pred tem opravilo sodišče v Radovljici, kjer se je postopek začel. S sklepom, navedenim v 2. točki izreka, je Okrajno sodišče (med drugim) izdalo dopolnilni sklep, s katerim je zavrnilo pritožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks in sodnih stroškov.

Pritožnik zatrjuje kršitev 14., 23. in 25. člena Ustave ter pravice do zasebne lastnine. Trdi, da pozna oškodovance, ki so s tožbami, kakršna je njegova, uspeli. Pravica do sodnega varstva naj bi mu bila kršena, ker mu sodišče ni dovolilo, da bi v poštenem in nepristranskem postopku dokazal, da je bila izvršba nedopustna. Pojasnjuje, da je tožbo vložil zoper odvetnika, ki je zakonec predsednice sodišča, pred katerim je vložil tožbo. Zato naj bi Vrhovno sodišče na njegov predlog kot pristojno določilo drugo sodišče. Slednjemu očita, da je upoštevalo sklepe, ki jih je pred tem izdalo sodišče, kjer se je postopek začel, čeprav to v pravdi ne bi smelo sodelovati. Poudarja, da tožbe ni nikoli umaknil in da ima sodišče možnost sámo izterjati neplačano takso. Zato je po njegovem mnenju razlog za takšno odločitev sodišč namerna preprečitev dostopa do sodišča in uničenje njegovega nepremičnega premoženja. Zaradi pravnega pouka o nedopustnosti pritožbe, zapisanega na enem od priloženih sklepov, naj bi mu bila kršena tudi pravica do pravnega sredstva.

B. – I.

3.Pritožnik meni, da mu je bila kršena pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, ker sodišče o njegovem tožbenem zahtevku ni meritorno odločilo. Ustavno sodišče je že v odločbi št. U-I-255/99 z dne 5. 3. 2003 (Uradni list RS, št. 58/2003) sprejelo stališče, da je (pod pogojem, da je strankam s slabim premoženjskim stanjem omogočena taksna oprostitev) ureditev, ki meritorno odločanje o tožbi pogojuje s plačilom sodne takse in s predložitvijo potrdila o plačilu, ustavno dopustna.[1] Zato sodišče zgolj s tem, ko je štelo tožbo za umaknjeno, ker je pritožnik ni ustrezno dopolnil, te pravice ni kršilo.

4.Pritožnik zatrjuje tudi kršitev pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Iz te pravice izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali s spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Dejstvo, da je sodišče, na katerega je Vrhovno sodišče preneslo krajevno pristojnost, upoštevalo sklep (o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks), ki ga je pred tem izdalo prej pristojno sodišče, za sklep o kršitvi te pravice ne zadošča.

5.Pritožnikova trditev, da pozna primere, podobne njegovemu, v katerih naj bi tožniki s tožbami uspeli, ni obrazložena. Zato Ustavno sodišče te navedbe, s katero pritožnik smiselno zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave), ni moglo preizkusiti.

6.Očitno neutemeljen je tudi očitek o kršitvi pritožnikove pravice do pravnega sredstva, ker je sodišče v sklepu, s katerim mu je naložilo dopolnitev tožbe, zapisalo, da pritožba zoper njega ni dovoljena. Pritožnik se je namreč nato pritožil zoper sklep, s katerim je sodišče njegovo tožbo štelo za umaknjeno, ker je ni dopolnil. Višje sodišče je o njegovi pritožbi, v kateri je imel možnost uveljavljati tudi morebitne očitke v zvezi s sklepom o dopolnitvi tožbe, meritorno odločilo. S tem je bilo zahtevi iz 25. člena Ustave zadoščeno.

7.Ustavne pritožbe zoper odločitev, da se tožba za nedopustnost izvršbe šteje za umaknjeno, ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na domnevne kršitve človekovih pravic (do zasebne lastnine in do nepristranskega sojenja), do katerih naj bi prišlo v izvršilnem postopku.

8.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).

B. – II.

9.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo tudi zoper dopolnilni sklep, s katerim je Okrajno sodišče zavrnilo njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks in stroškov postopka.

10.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.

11.Na podlagi prvega odstavka 363. člena in 169. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) je zoper izpodbijano sodno odločbo dovoljena pritožba. Zoper prvostopenjsko sodno odločbo v takšnem primeru ustavna pritožba ni dovoljena, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo (2. točka izreka).

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana dr. Franc Grad in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger

Opomba:

[1]Tako tudi A. Galič, Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 86-87.