Jedro

Taksna obveznost na podlagi drugega odstavka 15. člena ZST-1 ne nastane s procesnim dejanjem stranke, temveč ob izpolnitvi zakonsko predpisanih pogojev: prvič, da je tožeča stranka oproščena plačila sodnih taks, in drugič, da je uspela v postopku, zato začetka teka roka za vložitev predloga za taksno oprostitev ni mogoče vezati na trenutek izpolnitve zakonskih pogojev, temveč na trenutek, ko je bila stranka seznanjena s taksno obveznostjo, tj. z vročitvijo plačilnega naloga.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo toženčev predlog za oprostitev plačila sodne takse.

2. Toženec pravočasno vlaga pritožbo iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava ter navaja, da je sodišče sicer pravilno uporabilo določbo 15. člena ZST-1, na podlagi katerega je dolžan plačati sorazmerni del sodne takse, za plačilo katerega je bila tožnica oproščena, vendar je pri ugotavljanju, kdaj je nastala njegova obveznost, prezrlo, da taksna obveznost ni nastala na podlagi procesnega dejanja toženca, ampak s pravnomočnostjo odločitve o glavni stvari. Določila ZST-1 ne določajo, kdaj nastane taksna obveznost toženca v skladu s 15. členom ZST-1, zato je pravočasno podal predlog za oprostitev oziroma za obročno plačilo sodne takse, in sicer v okviru 15-dnevnega roka, ki je bil sicer določen za plačilo sodne takse. Povsem brez pomena je stališče sodišča, ko se sklicuje na 8-dnevni rok za ugovor zoper plačilni nalog, saj toženec zoper plačilni nalog ni imel česa ugovarjati, ker je bila taksa po višini odmerjena pravilno. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje tožencu izdalo plačilni nalog za plačilo sodnih taks na podlagi drugega odstavka 15. člena ZST-1 v znesku 209,11 EUR z dne 9. 5. 2013, ki je bil tožencu vročen 10. 5. 2013. Toženec je 24. 5. 2013 vložil predlog za oprostitev plačila, podredno za obročno plačilo sodne takse, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrglo kot prepoznega.

5. ZST-1 v drugem odstavku 15. člena določa, da mora sodne takse tiste stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, plačati nasprotna stranka.

6. Določbe ZST-1, kot pravilno opozarja pritožnik, izrecno ne predvidevajo trenutka nastanka taksne obveznosti na podlagi drugega odstavka 15. člena ZST-1. Po mnenju sodišča prve stopnje, ki mu pritožbeno sodišče pritrjuje, je taksna obveznost v obravnavanem primeru nastala 20. 2. 2013 z izdajo sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, saj je bilo z njo pravnomočno odločeno v korist tožnice, s tem pa izpolnjen še drugi, zakonsko predpisan pogoj za uporabo drugega odstavka 15. člena ZST-1 (prvi je bil izpolnjen že prej, in sicer, da je bila tožnica oproščena plačila sodnih taks v postopku).

7. Plačilni nalog za plačilo sodne takse po drugem odstavku 15. člena ZST-1 je bil tožencu vročen (šele) 10. 5. 2013. Izhajajoč iz jezikovne in logične razlage taksna obveznost iz drugega odstavka 15. člena ZST-1 ne nastane s procesnim dejanjem stranke, temveč ob izpolnitvi zakonsko predpisanih pogojev, zato začetka teka roka za vložitev predloga za taksno oprostitev ni mogoče vezati na trenutek izpolnitve zakonskih pogojev, temveč na trenutek, ko je bila stranka s tem seznanjena. Toženec je lahko izvedel za taksno obveznost šele z vročitvijo plačilnega naloga za njeno plačilo. Če bi sledili stališču prvostopenjskega sodišča, da je taksna obveznost nastala že 20. 2. 2013, bi toženec prišel v zamudo s predlogom za oprostitev plačila sodne takse prej, preden bi za obveznost plačila sodne takse sploh izvedel. Takšna pravna razlaga ni sprejemljiva, saj je toženca glede zakonskih pravic postavlja v očitno neenak položaj, kar je tudi ustavnopravno nesprejemljivo.

8. Prav nobene pravne osnove ni tudi za stališče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, in sicer, da bi moral toženec svoj predlog vložiti v 8-dnevnem roku, predvidenem za ugovor zoper plačilni nalog, in ne v splošnem, 15-dnevnem, v katerem mu je omogočeno plačilo sodne takse. Po sodni praksi je namreč predlog za taksno oprostitev mogoče vložiti v enakem roku, kot je določen za plačilo sodne takse, to pa je 15-dnevni in ne 8-dnevni rok. Pritožnik pravilno opozarja, da so ugovorni razlogi omejeni, sicer pa njegov namen ni bil ugovarjati zoper plačilni nalog.

9. Na podlagi vsega povedanega pritožbeno sodišče zaključuje, da je bil toženec predlog za oprostitev oziroma obročno odplačevanje sodne takse pravočasen, zato je toženčevi pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj sodišče o toženčevem pravočasnem predlogu vsebinsko odloči.