Jedro

Če bi organ tožnici dodelil brezplačno pravno pomoč v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, bi kršil določbe ZBPP. Za nedopusten poseg v ustavne pravice bi lahko šlo le, če država ne bi zagotavljala možnosti učinkovitega izvrševanja pravice do sodnega varstva osebam slabšega premoženjskega stanja z možnostjo dodelitve brezplačne pravne pomoči, vsakomur v takem položaju pod enakimi pogoji. Ko pa ima država sistem brezplačne pravne pomoči vzpostavljen, za tak primer ne gre, če prosilec zakonskih pogojev za dodelitev ne izpolnjuje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Upravnega sodišča RS št. Bpp 30/2023-2 z dne 24. 2. 2023. V obrazložitvi je navedel, da Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v 8. členu izrecno omejuje dodeljevanje Bpp, kot obravnavani situaciji, ko tožnica vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper odločbo Upravnega sodišča RS.

2. Tožnica v tožbi navaja, da predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Nadalje, da naj sodišče v celoti upošteva navedbe v obrazložitvi in utemeljitvi tožbenih razlogov, zasleduje postopkovno pravičnost in prekine nedopustnost situacije, ko ji je nedopustno omejena pravica do učinkovitega pravnega sredstva, nedopustno omejena pravica do enake obravnave pred zakonom, nedopustno omejena pravica do socialne varnosti, nedopustno omejena pravica do javnih sredstev, nedopustno omejena pravica do zasebne lastnine in so ji nedopustno omejene vse osebnostne pravice po Ustavi in po Evropski konvenciji za človekove pravice. Pričakuje popravilo naklepno povzročene izjemno velike in nepopravljive materialne in nematerialne škode, ki ji jo je povzročila toženka. Predlaga svoje zaslišanje, saj je upnica RS in žrtev ekonomskega nasilja z elementi zanemarjanja državnih organov in nosilcev državnega zaupanja. Je deložirana lekarnarica in se že od samega začetka nahaja v podrejenem položaju, toženka pa je ni zaščitila in zavarovala kot šibkejši člen. Tudi v predmetni zadevi se ne ugotavlja dejanskega stanja in ne upošteva, da ji Republika Slovenija ni pustila niti svinčnika, da bi se lahko pritožila ali vložila upravni spor. Odvisna je od pomoči. Toženka je odgovorna za nedopustno situacijo. Zadeva je v nasprotju z 31. členom ZBPP, ki govori o pomoči prosilcu za pridobitev Bpp, saj je izkazala pravni interes, kar ji je potrdil tudi varuh človekovih pravic. Postopek je voden v nasprotju s 7., 8., in 9. členom ZUP. Škodo, bo uveljavljala. Izrek je naslovljen na 8. člen ZBPP v zvezi s prvo točko drugega odstavka 37. člena ZBPP, ki je v očitnem nasprotju z več členi Ustave, ter 6. in 13. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Predmet upravnega spora je odločba, s katero je toženka zavrnila tožničino prošnjo za Bpp v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo upravnega sodišča RS št. Bpp 30/2023 z dne 24. 2. 2023. 6. Ni sporno v obravnavani zadevi, izhaja tako iz izpodbijane odločbe, kot prošnje za Bpp v obravnavani zadevi, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev Bpp v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev tožbe zoper odločbo Upravnega sodišča RS Bpp 30/2023 z dne 24. 2. 2023, s katero je bila zavrnjena njena prošnjo za dodelitev Bpp za pravno svetovanje, sestavo in vložitev tožbe, ter zastopanje v postopku pred sodiščem zoper sklep Upravnega sodišča RS I U 1612/2022 z dne 3. 2. 2023. 7. Po 5 alineji 8 člena ZBPP se Bpp po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve Bpp. Zakonska določba je bila uvrščena v ZBPP ravno iz razloga, da se prepreči veriženje prošenj do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo organa za Bpp sprožiti upravni spor in hkrati prosi za Bpp za sestavo tožbe v upravnem sporu. Pravica do Bpp na podlagi te določbe ni absolutna, odobri se lahko samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP.

8. Med strankama ni sporno, da je tožnica prošnjo za dodelitev Bpp vložila za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev tožbe v upravnem sporu v zvezi z dodelitvijo Bpp. Želi namreč vložiti tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča, s katero je bila njena prošnja za dodelitev Bpp zavrnjena. V takšnih okoliščinah tožnica neutemeljeno nasprotuje uporabi 5 alineje 8. člena ZBPP. Ta namreč prav za primere, kakršen je tožničin, izrecno določa, da Bpp ni mogoče dodeliti. Glede na jasno določbo toženka utemeljeno ni presojala, ali tožnica izpolnjuje pogoje po 24. členu ZBPP, temveč je njeno prošnjo na navedeni podlagi zavrnila.

9. Tožnica zmotno meni, da je bilo postopanje toženke nepravilno. Sodišče ne more slediti tožničinim navedbam, da ji je bila omejena pravica do pritožbe, oziroma učinkovitega pravnega sredstva. Organ je namreč njeno prošnjo obravnaval in o njej odločil, pri čemer se je oprl na določbo 5 alineje 8. člena ZBPP. Tožnica tako tudi ne more uspeti z ugovori o omejitvi njenih pravic do javnih sredstev, do osebne lastnine, do zagovornika in do enake obravnave pred zakonom. Namreč, če bi organ ob dejanskem stanju, ki ga je v izpodbijani odločbi navedel, tožnici dodelil Bpp bi kršil določbe ZBPP. Za nedopusten poseg v Ustavne pravice bi lahko šlo le, če država ne bi zagotavljala možnosti učinkovitega izvrševanja pravice do sodnega varstva osebam slabšega premoženjskega stanja z možnostjo dodelitve Bpp, vsakomur v takem položaju pod enakimi pogoji. Ko pa ima država sistem Bpp vzpostavljen za tak primer ne gre, če prosilec zakonskih pogojev za dodelitev ne izpolnjuje. Kršen tudi ni bil 31. člen ZBPP v zvezi s 7. in 8. členom ZUP. Zakaj naj bi bil kršen tudi tožnica ne pove. Kot že povedano, organ ne more dati stranki več pravic, ki ji jih daje zakon, ki je materialno pravna podlaga za prošnjo, zato organu, ker ni odločil tako, kot meni tožnica, ni mogoče očitati, da ji ni omogočil uveljavljanja njenih pravic, saj je njeno prošnjo obravnaval. Očitek, da organ ni ugotovil resničnega dejanskega stanja stvari, zato ni utemeljen. Do zatrjevanih kršitev tako ni prišlo.

10. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker dejansko stanje, ki je relevantno za odločitev o zadevi, to je, da je tožnica prošnjo za dodelitev Bpp vložila za vložitev tožbe v upravnem sporu v zvezi z dodelitvijo Bpp, med strankama ni sporno, in ker je sodišče odločilo o pravnem vprašanju, pravilni uporabi 5 alineje 8. člena ZBPP, je odločilo brez glavne obravnave, na podlagi prvega odstavka 59. ZUS-1, po kateri namreč lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bila podlaga za izdajo izpodbijanega akta med strankama ni sporno.