Jedro

Napačen datum izdaje sodbe v ničemer ne okrni položaja toženca, saj začetek teka pritožbenega roka ni vezan nanj, temveč na trenutek vročitve sodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 77189/2015 z dne 29. 6. 2015 ostane v celoti v veljavi v delu, v katerem je dolžniku, sedaj tožencu naloženo, da upniku, sedaj tožniku, v roku 8 dni plača: znesek 3.728,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 6. 2015 do plačila in stroške izvršbe v višini 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi do plačila. Tožencu je naložilo še, da v roku 15 dni od vročitve sodbe tožniku povrne nadaljnje pravdne stroške v višini 352,35 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne od vročitve sodbe do plačila.

2. Zoper izpodbijano sodbo se pritožuje toženec iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in sodišču druge stopnje predlaga njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Sodišču očita, da je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem s tem, ko je 18. 5. 2016 opravilo narok brez njegove navzočnosti. Poudarja, da je imel v času razpisa naroka za glavno obravnavo in že ob vložitvi predloga za izvršbo psihične težave, užival je in še uživa zdravila, zaradi česar ni bil sposoben sodelovati v postopku, ni pa imel pooblaščenca. K pritožbi prilaga zdravniško potrdilo, izdano po opravljenem pregledu v Zdravstvenem zavodu X dne 26. 5. 2016, iz katerega izhaja, da še vedno jemlje zdravila Wellbutrin in Paroxat ter da se je njegovo psihično stanje izboljšalo. Opozarja, da mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, ker ni bil zaslišan kot stranka, kar bi razjasnilo sporno razmerje med strankama. Očita tudi relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka zaradi napačnega pouka in datuma izdaje sodbe. Glede prvega pojasni, da bi napačen pritožbeni rok (158 dni) toženca spravil v zmoto, zaradi česar bi bil prikrajšan v pravici do vložitve pritožbe, glede drugega pa navede, da je namesto datuma na zadnji strani izpodbijane sodbe 18. maj 2016 zapisano 318. maj 2016. 3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ni se moč strinjati s pritožbenim očitkom, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je dne 18. 5. 2016 opravilo narok v nenavzočnosti toženca, storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Kot je že pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, so bili za njegovo ravnanje izpolnjeni vsi pogoji. Toženec je bil namreč pravilno vabljen (četrti odstavek 142. člena ZPP), vendar svojega izostanka ni opravičil na način, kot ga zahteva drugi odstavek 115. člena ZPP.

6. Pritožba tudi nima prav, da je z navedbo napačnega pritožbenega roka 158 dni v pravnem pouku in datuma izdaje sodbe 318. maj 2016 zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Napačen datum izdaje sodbe v ničemer ne okrni položaja toženca, saj začetek teka pritožbenega roka ni vezan nanj, temveč na trenutek vročitve sodbe. Odveč je tudi hipotetično pritožbeno navajanje, da bi napačen pritožbeni rok lahko toženca spravil v zmoto. Do tega ni prišlo, saj je toženec pravočasno – v roku 15 dni – po svoji pooblaščenki vložil pritožbo. Končno ne gre spregledati narave obeh napak, in sicer da sta nastali kot posledica zatipkanja in gre zato za očitni pomoti, ki ju je sodišče prve stopnje že odpravilo s popravnim sklepom z dne 30. junija 2016. 7. Po povedanem niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8. Toženec ni priglasil stroškov, ki jih je imel z vložitvijo pritožbe, zato pritožbeno sodišče ni imelo podlage za odločitev o njih (prvi odstavek 163. člena ZPP).