Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče je s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo na sredstva na dolžničinih računih. Ta sklep je postal pravnomočen. V nadaljnjem postopku je sodišče ugotovilo, da dolžnica nima računa pri nobeni od bank, ki jih je v predlogu navedel upnik. Tako izvršbe ni mogoče opraviti in bi jo sodišče prve stopnje moralo ustaviti, ne pa ponovno odločiti o predlogu.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni, tako da se izvršba ustavi.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo upnikov predlog za izvršbo.
Zoper tak sklep se je pritožil upnik in predlaga, naj sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ustavi dovoljeno izvršbo. Navaja, da mu ni znano, da bi dolžnica zoper sklep o izvršbi ugovarjala, zato je najverjetneje postal pravnomočen, tako da predloga za izvršbo ni mogoče zavreči. Ker upnik ni ravnal po sklepu, s katerim mu je sodišče naložilo, naj navede banko, pri kateri so dolžnikova sredstva, bi lahko izvršbo ustavilo, ker nadaljevanje ni mogoče. Sklep o izvršbi predstavlja za upnika izvršilni naslov, na podlagi katerega bo lahko pridobil podatke za vložitev nove izvršbe.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka v smislu določbe 11. točke 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur.
l. RS, št. 51/98), ko je zavrglo upnikov predlog za izvršbo. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi opr. št. I 99/00224-2, z dne 23.3.1999 na podlagi verodostojne listine dovolilo izvršbo na sredstva na dolžničinih računih. Ta sklep je postal pravnomočen, saj dolžnica zoper njega ni vložila ugovora. V nadaljnjem postopku pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolžnica nima računa pri nobeni od bank, ki jih je upnik navedel v predlogu. Tako izvršbe ni mogoče opraviti in bi jo sodišče prve stopnje moralo ustaviti, ne pa ponovno odločiti o predlogu, o katerem je že pravnomočno odločeno. Sklep o izvršbi je v delu, v katerem je sodišče dolžnici naložilo plačilo terjatve in stroškov, izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko upnik predlaga novo izvršbo.
Zato je pritožbeno sodišče, na podlagi določbe 3. točke 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, tako da je izvršbo ustavilo.
Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90, in RS, št. 55/92.