Jedro

Če se dolžnik v ugovoru ne strinja, da je terjatev iz izvršilnega naslova prešla na upnika na podlagi javne ali po zakonu overjene zasebne listine, lahko temu ugovarja iz razloga, da terjatev na novega upnika ni prešla, dokazno moč kvalificiranih listin pa izpodbija z ustreznimi trditvami in dokazi in s tem izpodbija stvarno legitimacijo upnika. Obličnost teh listin je predpisana ad probationem in ne ad valorem, na kar upnik pravilno opozarja v pritožbi. Pravila o veljavnosti pravnega posla so določena v materialnopravnih predpisih.

Izvršba je bila opravljena, realizirana pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi iz dolžnikovih sredstev pri organizaciji za plačilni promet, zato mora biti odločitev o ugovoru vsebinska. Od nje je namreč odvisno, ali bo dolžnik imel možnost zahtevati nazaj tisto, kar je upnik v izvršbi dobil.

Izrek

I. Pritožba dolžnika se zavrne in se sklep v izpodbijanem drugem odstavku I. točke izreka potrdi.

II. Pritožbi upnika se ugodi in se sklep v izpodbijani III. točki izreka razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: I) zavrglo dolžnikovo pritožbo proti sklepu o ustavitvi izvršbe z dne 3. 12. 2018; odločilo, da dolžnik sam krije stroške pritožbe; II) zavrglo dolžnikovo dopolnitev ugovora z dne 19. 11. 2018; III) ugodilo dolžnikovemu ugovoru z dne 8. 11. 2019 in sklep o izvršbi I 242/2018 z dne 5. 11. 2018 v celoti razveljavilo, razveljavilo opravljena izvršilna dejanja in predlog za izvršbo v celoti zavrnilo; upniku je naložilo plačilo stroškov ugovora in vloge z dne 21. 8. 2019 v znesku 58,58 EUR, v preostalem delu zavrnilo stroškovni zahtevek dolžnika; odločilo, da upnik sam krije stroške odgovora na ugovor.

2. Proti sklepu sta se pritožili obe stranki.

O pritožbi dolžnika

3. Dolžnik se pritožuje zoper odločitev o stroških in zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga, da sodišče odločitev spremeni in mu dosodi zahtevane stroške in škodo zaradi opravljene izvršbe.

4. Višje sodišče dolžnikove pritožbe ni preizkusilo v delu, ki se nanaša na zavrnitev preostalega dela zahtevanih stroškov iz drugega odstavka III. točke izreka. Na upnikovo pritožbo je namreč sprejeto odločitev v tem delu v celoti razveljavilo in sodišču prve stopnje zadevo vrnilo v novo odločanje.

5. Dolžnik izpodbija odločitev o tem, da sam krije stroške pritožbe (drugi odstavek I. točke izreka). Glede na to, da je odločitev v prvem odstavku I. točke pravnomočna, je posledično pravilna tudi odločitev o dolžnikovih stroških, vezanih na zavrženo pritožbo (prvi odstavek 154. in 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in šesti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). S tem je višje sodišče pojasnilo bistvene razloge za sprejeto odločitev in ne odgovarja na tisti del pritožbenih navedb, v katerih dolžnik pojasnjuje višino stroškov in škode zaradi opravljene izvršbe. Te navedbe v tem pritožbenem postopku niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi ne obstojijo pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti, je višje sodišče dolžnikovo pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi upnika

6. Upnik se je pritožil zoper odločitev v III. točki izreka. Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Najprej predlaga, da sodišče sklep spremeni tako, da ugovor zavrže, podredno pa, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Dolžnik je na pritožbo odgovoril. Vztraja pri dosedanjih navedbah, zahteva vrnitev tistega, kar mu je bilo v izvršbi vzeto in povrnitev škode. V bistvenem navaja, da podpisi na Pogodbi o odstopu terjatve niso sporni, sporen je sam odstop terjatve.

7. Ni utemeljen pritožbeni predlog, da bi moralo sodišče dolžnikov ugovor zavreči, ker je upnik umaknil predlog za izvršbo. ZIZ v tretjem odstavku 43. člena sicer določa, da sodišče po umiku predloga za izvršbo izvršilni postopek ustavi. Vendar pa mora sodišče v primeru, ko je dolžnik proti sklepu o izvršbi vložil ugovor, o ugovoru tudi odločiti, saj gre za dolžnikovo pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi. Ker je bila izvršba v tej zadevi opravljena, realizirana pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi iz dolžnikovih sredstev pri organizaciji za plačilni promet, mora biti odločitev vsebinska. Od nje je namreč odvisno, ali bo dolžnik imel možnost zahtevati nazaj tisto, kar je upnik v izvršbi dobil (3. točka prvega odstavka 67. člena ZIZ).

8. Višje sodišče se strinja z upnikom, ko navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo prvega odstavka 24. člena ZIZ (v zvezi s 55. členom ZIZ). S tem je storilo relativno bistveno kršitev določb postopka, ki je utegnila vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 339. člena ZPP). Bistveni razlog sodišča prve stopnje je, da ker je bil podpis odstopnika terjatve iz izvršilnega naslova na Pogodbi o odstopu terjatve overjen šele ob vložitvi odgovora na ugovor, ne pa že v času izdaje sklepa o izvršbi z dne 5. 11. 2018, je bil kršen prvi odstavek 24. člena ZIZ, zato je treba sklep o izvršbi razveljaviti in predlog za izvršbo zavrniti.

9. Preizkus, ali je predlog za izvršbo dopusten, ker je upnik predložil izvršilni naslov, v primeru prehoda terjatve pa tudi listino iz prvega odstavka 24. člena ZIZ, predstavlja preizkus procesne legitimacije upnika. To je upnikov predlog za izvršbo ob izdaji sklepa o izvršbo z dne 5. 11. 2018 prestal, izvršba je bila celo realizirana. Sodišče upnikovega predloga ni štelo za nepopolnega (glede pomanjkljivosti, da izvršilni naslov ni priložen v pravilni obliki, glej načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 30. 6. 2004) in upnika ni pozivalo k dopolnitvi predloga za izvršbo. Pravilno je upnikovo pritožbeno stališče, da je pravilo iz prvega odstavka 24. člena ZIZ, ki določa, da sodišče dovoli izvršbo v korist upnika, ki zatrjuje da je nanj prešla terjatev, če upnik zatrjuje prehod terjatve na podlagi listine, ki ima lastnost javne ali po zakonu overjene zasebne listine, dokazne narave. Gre za vidik načela stroge formalne legalitete, ki velja tudi za tako imenovene dopolnilne izvršilne naslove. Upnik, ki ni hkrati upnik iz izvršilnega naslova, lahko v predlogu za izvršbo prehod terjatve nanj dokazuje le s t. i. kvalificiranimi listinami. Če se dolžnik v ugovoru ne strinja, da je terjatev iz izvršilnega naslova prešla na upnika na podlagi javne ali po zakonu overjene zasebne listine (konkretno: Pogodbe o odstopu terjatve), lahko temu ugovarja na podlagi 12. točke 55. člena ZIZ, dokazno moč kvalificiranih listina pa izpodbija z ustreznimi trditvami in dokazi (četrti odstavek 224. člena ZPP) in s tem izpodbija stvarno legitimacijo upnika (glede procesne legitimacije v odgovoru na pritožbo dolžnik celo navaja, da v ugovoru sploh ni izpodbijal podpisov na Pogodbi o odstopu terjatve, saj sta mu podpisnika znana, izpodbijal je odstop terjatve same). Obličnost listin iz 24. člena ZIZ je predpisana _ad probationem_ in ne _ad valorem_, na kar upnik pravilno opozarja v pritožbi. Pravila o veljavnosti pravnega posla so določena v materialnopravnih predpisih, za Pogodbo o prenosu terjatve so ta določena v Obligacijskem zakoniku – OZ. ZIZ določa le dokazno pravilo za dovolitev izvršbe. Ker je bilo to pravilo ob dovolitvi izvršbe spregledano, upnik pa je v odgovoru na ugovor predložil to isto Pogodbo o odstopu terjatve, na kateri je podpis odstopnika sedaj overjen, je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka, ko je zgolj iz tega razloga ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo.

10. Višje sodišče je sklep v III. točki razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP). V ponovljenem postopku naj sodišče ponovno odloči o ugovoru proti sklepu o izvršbi. Poleg ugovornih trditev, za katere je že sodišče samo povedalo, da jih pri prvem odločanju ni presojalo, naj odgovori tudi na ugovor dolžnika, da terjatev ni prešla na upnika. O tem, tj. o ugovoru stvarne legitimacije namreč sodišče prve stopnje v prvem odločanju ni zavzelo razlogov.

11. O stroških pritožbe bo odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).