Jedro

Ker v zavezovalnem pravnem poslu ni bilo podlage za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila za vpis izključne lastninske pravice na posameznih parcelah, ki so nastale po delitvi parcele 308/26 k. o. X (308/42, 308/43, 308/44 in 308/45), je nično tudi zemljiškoknjižno dovolilo za vpis izključne lastninske pravice tožnice na četrti parceli 308/45 k. o. X. Da bi bila izbrisna tožba sklepčna, bi morala obsegati ugotovitev neveljavnosti vseh vknjižb, ki so posledica ničnega zemljiškoknjižnega dovolila, in obenem (kumulativno) s tem še vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisa. To pomeni, da bi moral biti vzpostavljen prvotni vpis lastninske pravice na vseh štirih parcelah, ki so nastale po delitvi parcele št. 308/26 k. o. X. Tožnica tožbenega zahtevka na ugotovitev ničnosti zemljiškoknjižnega dovolila za parcelo št. 308/45 k. o. X, kjer je vpisana kot izključna lastnica, ne uveljavlja, niti za to parcelo ne predlaga vzpostavitve prejšnjega stanja. Tožba je zato nesklepčna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

III. Tožeča stranka je dolžna povrniti prvo, drugo in tretje toženi stranki 521,00 EUR stroškov odgovora na pritožbo v 15-ih dneh od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče zavrnilo tožbene zahtevke na ugotovitev, da so nična zemljiškoknjižna dovolila, ki se nanašajo na vpis izključne lastninske pravice: v korist A. J. pri nepremičnini 308/42 k. o. X, v korist N. Ž., pri nepremičnini 308/44 k. o. X in v korist D. J. pri nepremičnini 308/43 k. o. X. Posledično je zavrnilo tožbene zahtevke na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v korist A. J. pri nepremičnini 308/42 k. o. X do 3/4, v korist N. Ž. pri nepremičnini 308/44 k. o. X do 3/4 in v korist D. J. pri nepremičnini 308/43 k. o. X do 3/4 in zavrnilo zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja tako, da se vpiše lastninska pravica na navedenih treh parcelah v korist četrto tožene stranke G. d.d., do 3/4. Zavrnilo je dajatveni tožbeni zahtevek, da je četrto tožena stranka dolžna tožeči stranki izdati zemljiškoknjižno dovolilo za vpis solastninske pravice do 1/4 na nepremičninah parc. št. 308/42, 308/43, 308/44, vse k. o. X. Posledično je plačilo stroškov postopka tožene stranke naložilo tožeči stranki.

2. Sodbo iz vseh razlogov po 338. členu ZPP izpodbija tožeča stranka. V obrazložitvi navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker pritožnica v postopku evidentiranja urejene meje in parcele ni sodelovala. Zapisnika mejne obravnave ni podpisala in se z vsebino mejnega zapisnika ne strinja. V dokaz takšnih trditev je predlagala lastno zaslišanje in zaslišanje drugih strank v postopku, vendar sodišče predlaganih dokazov ni izvedlo, prav tako ni izvedlo dokaza z izvedencem grafologom in geometrom. Pritožnici odločba o dokončni ureditvi meje ni bila vročena. V obrazložitvi sodbe se sodišče do tega vprašanja ni opredelilo in dokaza z izvedencem grafologom ni izvedlo. Pritožnica vztraja, da je njen podpis na zapisniku ponarejen, zato odločba o ureditvi meje ni zakonita.

3. Prvo, drugo in tretje tožena stranka so na pritožbo odgovorile in predlagale njeno zavrnitev. V obrazložitvi so navedle, da je tožeča stranka sodelovala in soglašala z odmero parkirišč in v spis vložila odločbo GURS-a, zoper katero se ni pritožila, kar pomeni, da je z njo soglašala. Pri Okrajnem sodišču v Ljubljani je vložila zemljiškoknjižni predlog za vpis lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 308/45 k. o. X. Sprememba tožbe z razširitvijo tožbenega zahtevka, priposestvovanje dela atrija, po prejemu odgovora na tožbo zaradi nasprotovanja tožene stranke ni bila dovoljena.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Z izbrisno tožbo se uveljavlja materialnopravna neveljavnost vknjižbe, zahteva njen izbris in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov, s ciljem, da se zemljiškoknjižno stanje uskladi z materialnopravnim (prvi odstavek 243. člen ZZK).

6. Iz trditvene podlage v tožbi sledi, da v kupoprodajni pogodbi (zavezovalni pravni posel), ki so je sklenile tožeča stranka in prve tri tožene stranke kot kupci s četrto toženo stranko kot prodajalcem, ni bilo podlage za pridobitev izključne lastninske pravice na posameznem delu parc. št. 308/26 k. o. X. Na podlagi sklenjene kupoprodajne pogodbe bi četrta tožena stranka lahko izdala zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni pravni posel) vsakemu od kupcev za vpis solastnine do 1/4. Pritožnica tudi v pritožbenem postopku vztraja, da pravdne stranke niso sklenile ustreznega sporazuma o delitvi solastnine, zato so 4 parcele, ki so nastale po parcelaciji parcele 308/26 k. o. X, v solasti vseh kupcev.

7. Tožbeni zahtevek po izbrisni tožbi mora, da je sposoben za obravnavanje, obsegati: ugotovitev neveljavnosti vknjižbe (posledica ničnosti pravnega posla) in obenem (kumulativno) s tem še vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisa, na kar je v odgovoru na pritožbo prvo do tretje tožena stranka tudi opozorila, četrto tožena pa dodala, da je tožba nesklepčna, ker bi tožnica ob ugoditvi postavljenim tožbenim zahtevkom dosegla vpis lastninske pravice na spornih parkiriščih pri večjem deležu, kot ji pripada na podlagi sklenjene pogodbe, na katero se sklicuje. Kljub izrecnemu opozorilu tožene stranke tožeča stranka nesklepčnosti tožbe ni odpravila in je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbene zahtevke od prve do vključno šeste točke zavrnilo, že zaradi navedenega pravilna.

8. Pritožnica navaja, da v zavezovalnem pravnem poslu ni bilo podlage za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila za vpis izključne lastninske pravice na posameznih parcelah, ki so nastale po delitvi parcele 308/26 k. o. X (308/42, 308/43, 308/44 in 308/45). To pomeni, da je nično tudi zemljiškoknjižno dovolilo za vpis izključne lastninske pravice tožnice na četrti parceli 308/45 k. o. X. Da bi bila izbrisna tožba sklepčna, bi morala obsegati ugotovitev neveljavnosti vseh vknjižb, ki so posledica ničnega zemljiškoknjižnega dovolila, in obenem (kumulativno) s tem še vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisa. To pomeni, da bi moral biti vzpostavljen prvotni vpis lastninske pravice na vseh štirih parcelah, ki so nastale po delitvi parcele št. 308/26 k. o. X. Tožnica tožbenega zahtevka na ugotovitev ničnosti zemljiškoknjižnega dovolila za parcelo št. 308/45 k. o. X, kjer je vpisana kot izključna lastnica, ne uveljavlja, niti za to parcelo ne predlaga vzpostavitve prejšnjega stanja. Ker je tožba nesklepčna, pomeni njena zavrnitev pravilno uporabo materialnega prava in se do ostalih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ne bo opredeljevalo.

9. Ker je bil tožbeni zahtevek na ničnosti in vrnitev v prejšnje stanje zavrnjen, ni podlage za ugoditev zadnjemu tožbenemu zahtevku, postavljenemu v sedmi točki izreka tožbe, na izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bi se tožnica lahko vpisala kot solastnica do 1/4 na parcelah št. 308/42, 308/43 in 308/44, vse k. o. X. Kočno za kaj takega tudi ni podlage v zavezovalnem pravnem poslu, saj pritožnica nekritično prezre, da je že vknjižena kot izključna lastnica parcele 308/45 k. o. X, kar predstavlja 1/4 parcele št. 308/26 k. o. X. 10. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Pritožnica krije svoje stroške pritožbenega postopka sama, ob tem je dolžna povrniti prvo, drugo in tretje toženi stranki stroške za odgovor na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Stroški za odgovor na pritožbo so odmerjeni skladno z Odvetniško tarifo, natančnejša specifikacija pa je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu. V primeru zamude bo morala tožnica plačati tudi zakonske zamudne obresti od izteka paricijskega roka dalje do plačila (drugi odstavek 313. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 299. člena OZ).