Jedro

Tožnik je pred vložitvijo prošnje za BPP že vložil pritožbo zoper sodbo, kar po presoji sodišča pomeni, da s svojo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev rednega pravnega sredstva zoper sodbo ne more biti uspešen. Tožena stranka je tožniku pravilno pojasnila tudi, da mu na podlagi vložene prošnje ne more dodeliti BPP za vložitev pravnih sredstev pred Vrhovnim sodišče RS, Ustavnim sodiščem RS ali evropskim sodiščem. Vložitev teh pravnih sredstev bi bila v sedanji fazi postopka, ko niso izčrpana vsa redna pravna sredstva, preuranjena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo Bpp 382/2013, zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), kot neutemeljeno.

2. Odločitev je utemeljila z navedbo, da je prosilec 25. 2. 2012 vložil prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je navedel, da jo vlaga za dodelitev BPP za vse stopnje postopka v sodni zadevi Okrajnega sodišča v Velenju, opr. št. P 4/2011. Tožena stranka je tožniku pojasnila, da mora za dodelitev BPP izpolnjevati tako subjektivni, kot objektivni pogoj. Pojasnila je vsebino določbe prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in navedla, da je sodišče v zadevi P 4/2011 izdalo sodbo, da se toženi stranki – prosilcu, odpove najemna pogodba za stanovanje v večstanovanjski hiši na naslovu …. Tožena stranka je opravila uradne poizvedbe na pravdnem vpisniku Okrajnega sodišča v Velenju in ugotovila, da je bila citirana sodba dne 6. 2. 2013 vročena pooblaščenki tožene stranke, ki jo je prosilcu v vednost poslala šele 20. 2. 2013, dne 22. 2. 2013 pa je prosilec vložil pritožbo sam.

3. Glede na stanje zadeve je tožena stranka ugotovila, da je bilo redno pravno sredstvo zoper odločitev prvostopenjskega sodišča izčrpano, še preden je prosilec vložil prošnjo za dodelitev BPP. O vloženem pravnem sredstvu sodišče še ni odločilo, ker pa prosilec tudi ni izkazal, da bi bil vabljen na obravnavo pred pritožbeno sodišče, je dodelitev BPP v obliki zastopanja po odvetniku na drugi stopnji neutemeljena, oziroma vsaj preuranjena. Prav tako je preuranjen kakršenkoli drugi postopek pred vrhovnim, ustavnim ali evropskim sodiščem, saj zakon določa, da lahko stranka uveljavlja izredna pravna sredstva šele takrat, ko so izčrpana vsa redna pravna sredstva, v konkretnem primeru pa o rednem pravnem sredstvu še ni bilo odločeno. Ker je zadeva, v kateri vlaga prosilec prošnjo za BPP v tej fazi očitno nerazumna oziroma je zastopanje po odvetniku nesmiselno in nepotrebno, tožena stranka v nadaljevanju ni presojala ali prosilec izpolnjuje tudi subjektivni kriterij za dodelitev BPP, ki mora biti podan kumulativno.

4. Tožnik odločitvi oporeka in navaja, da vlaga tožbo zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, kršenja materialnih predpisov in ustave ter navaja, da so mu kršene ustavne pravice po 2., 14., 22., 26., 49. in 80. členu. Pojasnjuje, da je v zadevi Bpp 1682/2011 z dne 11. 6. 2012 imel dodeljeno odvetnico, ki pa pritožbe ni vložila, ampak je tožnika obvestila, da je bila njena pravna pomoč zagotovljena samo za postopek na prvi stopnji. Tožnik je sodbo sodišča P 4/2011 prejel šele en dan pred iztekom roka za pritožbo, zato ni mogel pravočasno zaprositi za BPP. Vložena pritožba je laična, vložena za vsak slučaj, če sodišče ne bi podaljšalo pritožbenega roka in ravno zato tožnik kot prava neuka stranka ne more z gotovostjo trditi, da bo s pritožbo uspel. Trditve tožene stranke, da je bilo redno pravno sredstvo že izčrpano so zato nepravilne, kajti organ za BPP se ne more poigravati z ljudmi in določati pravno pomoč samo na eni stopnji, če pa nobena zadeva ni končana že na prvi stopnji. Prav tako bi morali biti odvetniki, ki izvajajo BPP, strankam na voljo ves čas postopka, ne glede na to, na kateri stopnji so bili določeni. Poudarja, da zaradi zmot in pomot uradnih oseb in sodišča ne more trpeti posledic, v njegovem primeru bi lahko tožnik in družina ostali brez stanovanja, čeprav po krivici. Sodišču predlaga, da odločbo razveljavi in toženi stranki naloži, da v novem postopku določi pravnega zastopnika na vseh stopnjah postopka, za katere je zaprosila.

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je odločba organa pravilna in zakonita, za svojo odločitev pa je organ navedel tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljnjem besedilu ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

8. ZBPP v tretjem odstavku 11. člena določa, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (redna brezplačna pravna pomoč), v 24. členu pa je med drugim določeno, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

9. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da glede na 24. člen ZBPP niso podani pogoji za odobritev BPP. Tožnik je namreč vložil prošnjo za dodelitev BPP (na vseh stopnjah postopka) 25. 2. 2013, tožena stranka jo je prejela 26. 2. 2013, ter v njej pojasnil, da mu je odvetnica sodbo P 4/2011 poslala šele dan pred iztekom roka za pritožbo. Po uradnih poizvedbah na pravdnem vpisniku Okrajnega sodišča v Velenju je bilo ugotovljeno, da je tožnik dne 22. 2. 2013 že vložil pritožbo zoper sodbo, kar tudi po presoji sodišča pomeni, da tožnik s svojo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev rednega pravnega sredstva zoper sodbo ne more biti uspešen.

10. Po presoji sodišča pa je tožena stranka tožniku pravilno pojasnila tudi, da mu na podlagi vložene prošnje ne more dodeliti BPP za vložitev pravnih sredstev pred Vrhovnim sodišče RS, Ustavnim sodiščem RS ali evropskim sodiščem. Vložitev teh pravnih sredstev bi bila v sedanji fazi postopka, ko niso izčrpana vsa redna pravna sredstva, preuranjena.

11. Na drugačno odločitev v zadevi, pa tudi ne morejo vplivati niti tožnikove navedbe o ravnanju odvetnice, ki je tožniku sodbo, zoper katero je bil prisiljen vložiti pritožbo sam, vročila dan pred iztekom pritožbenega roka. Na odločitev v zadevi namreč ne morejo vplivati, toliko bolj, ker bi tožnik lahko zaprosil za dodelitev BPP na podlagi določbe 36. člena ZBPP (nujna BPP) in tako na odločitev v tem upravnem sporu, ko se presoja zakonitost odločbe o zavrnitvi tožnikove prošnje za BPP, niso pravno relevantne.

12. Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.