Jedro

Revizija se dopusti glede glede odstopa odločitve sodišč nižjih stopenj od sodne prakse, da so razpoke v asfaltu in neravna tla v mestnem okolju ter na pohodnih površinah za pešce nekaj vsakdanjega in pričakovanega, ter da se od uporabnika javnih površin pričakuje skrbnost, ter od sodne prakse, da v primeru poledenelosti vozišča od vzdrževalca ceste ni mogoče zahtevati, da na vsakem delu ceste in v vsakem trenutku zagotovi ustrezno stanje vozišča, temveč le tisto, kar bi v okoliščinah posameznega primera moral in mogel storiti posebej skrben strokovnjak (II Ips 85/2013, II Ips 353/2009 in II Ips 680/2007).

Izrek

Revizija tožene stranke se dopusti glede odstopa odločitve sodišč nižjih stopenj od sodne prakse, da so razpoke v asfaltu in neravna tla v mestnem okolju ter na pohodnih površinah za pešce nekaj vsakdanjega in pričakovanega, ter da se od uporabnika javnih površin pričakuje skrbnost, ter od sodne prakse, da v primeru poledenelosti vozišča od vzdrževalca ceste ni mogoče zahtevati, da na vsakem delu ceste in v vsakem trenutku zagotovi ustrezno stanje vozišča, temveč le tisto, kar bi v okoliščinah posameznega primera moral in mogel storiti posebej skrben strokovnjak (II Ips 85/2013, II Ips 353/2009 in II Ips 680/2007).

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo ugotovilo obstoj odgovornosti tretje toženke za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri padcu na parkirišču. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tretje toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo vlaga tretja toženka predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: 1. Ali je sodišče pri uporabi 135. člena OZ preseglo okvir strožje krivdne odgovornosti kot merila skrajne skrbnosti? Ali je sodišče odstopilo od sodne prakse II Ips 85/2013 in II Ips 353/2009? 2. Ali je sodišče bistveno kršilo pravila pravdnega postopka, ko je stanje zatrjevane poškodbe v asfaltu presojalo samo na podlagi izpovedbe tožnika in fotografije, ki je bila narejena po sanaciji? Ali je kršilo 243. člen ZPP, ko je opustilo izvedbo dokaza z angažiranjem izvedenca gradbene stroke in izvedenca medicinske stroke? 3. Ali je sodišče odstopilo od sodne prakse, da so razpoke v asfaltu in neravna tla v mestnem okolju ter na pohodnih površinah za pešce nekaj vsakdanjega in pričakovanega, ter da se od uporabnika javnih površin pričakuje skrbnost? Ali na to vpliva okoliščina, da je tožnik otroka dnevno vozil v vrtec, vendar poškodbe na asfaltu prej ni opazil? Predlagateljica meni, da je protispisna ugotovitev nižjih sodišč, da ni skrbela za vzdrževanje javnih površin, saj je pojasnila, da se vse ceste in površine redno pregledujejo in se sanirajo. Ni pa mogoče takoj sanirati vsake poškodbe na asfaltu. Tožnik bi moral računati, da so v asfaltu lahko manjše poškodbe. Prav tako bi moral upoštevati, da je parkirišče ob 5.30 uri zjutraj lahko poledenelo. Sodišče je tudi povsem zanemarilo tožnikovo dolžnost, da ravna skrbno. Odločitev je v nasprotju z judikatom II Ips 680/2007. 4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede v izreku navedenega pravnega vprašana izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo.