Jedro

Odškodnina za negmotno škodo.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se zato sodba sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu spremeni tako, da je toženec dolžan plačati tožniku v 15 dneh še nadaljnjih 5.000,00 EUR odškodnine (skupaj 33.000,00 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje do plačila.

Sicer se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki v petnajstih dneh 180,00 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo, potem ko je tožnik za 20.000,00 EUR umaknil tožbeni zahtevek, s katerim je zahteval od toženca plačilo 70.000,00 EUR odškodnine, odločilo, da je toženec dolžan tožniku plačati odškodnino v višini 28.000,00 EUR, višji tožbeni zahtevek (do 50.000,00 EUR) pa z dopolnilno sodbo z dne 3.1.2011 zavrnilo. Glede pravdnih stroškov je odločilo, da jih nosi vsaka stranka svoje.

2. Proti sodbi se pritožuje tožnik po pooblaščenki. Predlaga spremembo sodbe tako, da se tožencu naloži v plačilo še nadaljnjih 22.000,00 EUR odškodnine. Opozarja na mnenje izvedenke psihiatrične stroke dr. M.T., da je tožnik v enoletnem obdobju od julija 2007 do julija 2008, ko je prišlo do spornih dogodkov, doživljal hude duševne bolečine, te pa so trajale tudi potem vse do zaključka zadeve na sodišču, torej do februarja 2009. Tudi sicer prisojena odškodnina po mnenju pritožbe ni sorazmerna in primerljiva z odškodninami, ki jih v podobnih primerih priznava sodna praksa. Sklicuje se na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 1042/2008 in odločbo Vrhovnega sodišča RS št. II Ips 106/2004, kjer sta bili prisojeni bistveno višji odškodnini. Tudi odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in za strah je po mnenju tožnika prisojena v prenizkem znesku, saj obstoji velika možnost, da se specifične posledice neustreznih doživetij na polju spolnosti ter posegi v otrokovo čustveno in telesno integriteto aktivno izrazijo v obdobju adolescence. Po mnenju izvedenke je pričakovati tudi hude dvome vase, strah pred drugačno spolno usmerjenostjo, občutja krivde in težave pri navezovanju na dekleta. Zavzema se za odločitev, da se mu prizna celotna zahtevana odškodnina.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Tožnik je s tožbo najprej zahteval od toženca plačilo odškodnine v skupnem znesku 70.000,00 EUR, zatem pa je po delnem umiku zahtevka terjal 30.000,00 EUR iz naslova pretrpljenih duševnih bolečin po 181. členu OZ, 10.000,00 EUR iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in 10.000,00 EUR iz naslova strahu. Pri teh zneskih vztraja tudi v pritožbi. Prvostopenjsko sodišče mu je priznalo na podlagi 181. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) zaradi kršitve dostojanstva odškodnino na račun pretrpljenih duševnih bolečin v višini 17.000,00 EUR, iz naslova bodočih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti mu je prisodilo 6.000,00 EUR in za strah, ki ga je tožnik prestal in tistega, ki ga bo doživljal v bodoče, 5.000,00 EUR, skupaj 28.000,00 EUR.

5. V mnenju sodne izvedenke psihiatrične stroške prof. dr. M.T. je sodišče imelo podlago za ugotovitev, da je tožnik v času toženčevih dejanj (eno leto trajajočih spolnih zlorab) doživljal strah, ki ga je ocenila kot zmerno intenziven in ki ga tožnik od zaključka sodnega postopka ne doživlja več. Prisojeni znesek iz tega naslova v višini 5.000,00 EUR je zato po oceni pritožbenega sodišča ustrezen, pritožba, ki iz tega naslova zahteva več, pa neutemeljena.

6. Enako velja glede odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, za kar je sodišče tožniku prisodilo 6.000,00 EUR. Odločitev temelji na ugotovitvah sodišča (te pa imajo podlago v mnenju izvedenke), da je tožnik še zaprt vase in močno navezan na mater, da se pojavlja problem osamosvajanja in razvijanja zaupanja v soljudi ter možnost zaznave svojega telesa kot sredstva za pridobivanje koristi. Vseh posledic se ne da predvideti, zelo verjetni pa bodo občutki krivde, težave pri vzpostavljanju partnerskih odnosov ter pri oblikovanju spolne identitete. Kljub vsemu je tožnik v šoli uspešen, prijateljuje s sošolci obeh spolov in se med njimi počuti priljubljenega. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da je pričakovati pri tožniku tako močno izražene težave in v zvezi s tem povezane duševne bolečine, ki bi ga opravičevale do višje odškodnine.

7. Utemeljena pa je pritožba, kolikor se nanaša na odškodnino, ki ima podlago v 181. členu OZ. Po tem določilu ima pravico do pravične denarne odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin oseba, ki je bila s prevaro, silo ali zlorabo kakšnega razmerja podrejenosti ali odvisnosti zapeljana h kaznivemu spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu dejanju kot tudi oseba, proti kateri je bilo storjeno kakšno drugo kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti in moralo. Sodišče je na podlagi odločbe kazenskega sodišča ugotovilo, da je toženčevo zlorabljanje tožnika trajalo eno leto in da je bil tožnik takrat star 11 do 12 let. Izvedenka je opisala, da je doživljal v času teh dejanj neugodje, sram, občutek, da dela nekaj kar ni prav, počutil se je izpostavljenega in prepuščenega željam in pobudam toženca, čeprav mu je bilo ob pristajanju na to neprijetno. Ko se je sprožil kazenski postopek in je bil soočen z neustreznostjo obravnavanega dogajanja in z dejstvom, da je bil vključen v nekaj nedopustnega in prepovedanega ter neskladnega z vrednotami njegove družine in okolja, pa je pričel doživljati dodatno emocionalno napetost in številna negativna čustva. Izvedenka jih je opredelila kot hude duševne bolečine, ki so začele blažiti šele potem, ko je prišlo do zaključka zadeve na sodišču in ko je dobil potrditev, da ga okolje ne krivi. To pa je bilo, kot pravilno izpostavlja pritožba, šele februarja 2009, medtem ko je sama zloraba trajala od julija 2007 do julija 2008. 8. Primera iz sodne prakse, na katera se sklicuje pritožba (I Cp 1042/2008 in II Ips 106/2004), nista povsem primerljiva z obravnavano zadevo, saj je šlo v obeh primerih za bistveno drugačne okoliščine - dolgoletno zlorabljanje s hudimi posledicami v duševni sferi oškodovank. Gre pa za primer, primerljiv z zadevo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1661/2009, v kateri je bila za to obliko škode tožniku prav tako priznana odškodnina 17.000,00 EUR, vendar se tožeča stranka proti navedeni sodbi ni pritožila. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je prisojeni znesek 17.000,00 EUR glede na vse okoliščine tožnikovega primera prenizek in da znaša pravična denarna odškodnina 22.000,00 EUR, torej 5.000,00 EUR več kot je odločilo sodišče prve stopnje.

9. Pritožbeno sodišče je zato sodbo sodišča prve stopnje oz. dopolnilno sodbo spremenilo tako, da je tožniku priznalo še nadaljnjih 5.000,00 EUR odškodnine (skupaj za vse oblike škode 33.000,00 EUR), v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (4. alinea 358. člena ZPP in 353. člen ZPP).

10. Odločitve o stroških prvostopenjskega postopka ni bilo treba spremeniti. Tožbeni zahtevek, ki je bil sprva postavljen v višini 70.000,00 EUR, je bil znižan šele na zadnjem naroku na 50.000,00 EUR. Glede na prvotno postavljen tožbeni zahtevek je tožnik uspel z nekaj manj kot polovico zahtevka, glede na znižan zahtevek pa z 2/3. Ker je pretežni del stroškov nastal ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 70.000,00 EUR, pritožbeno sodišče ni poseglo v odločitev prvostopenjske sodbe, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

11. Tožeča stranka je v pritožbenem postopku zahtevala še 22.000,00 EUR odškodnine, uspela pa je s 5.000,00 EUR torej z 22%. Njeni pritožbeni stroški znašajo 817,00 EUR (670,00 EUR nagrada za pritožbeni postopek po tarifni številki 3.210 odvetnike tarife, 20% DDV in 2% materialnih stroškov). Glede na dosežen uspeh je tožeča stranka upravičena do povrnitve 180,00 EUR stroškov pritožbenega postopka.