Jedro

Pogoj za gradnjo pomožnega objekta je po ureditvenem načrtu tak odmik od sosednjega objekta, da nov objekt nima negativnih vplivov na sosednji objekt. Takega pogoja, ki določneje sploh ni opredeljen, ni mogoče razlagati tako široko, da bi pomenil vsak negativni vpliv na sosednje zemljišče, po katerem ima tožnik dostop do svoje stavbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo z dne 30.8.1991, s katero je Sekretariat za urbanizem in varstvo okolja občine dovolil pod določenimi pogoji investitorju postavitev priglašenega pritličnega nadstreška za parkiranje avtomobilov na zemljišču tlorisne dimenzije 6,50 x 6,50 m z odmikom od parcelne meje 0,20 m severozahod. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da se šteje priglašeni nadstrešek za parkiranje avtomobilov po odloku o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list SRS, št. 42/85) za pomožni objekt. Po določbi 14. člena odloka o sprejetju ureditvenega načrta za območje urejanja MS 8/5 Zg. Kašelj (Uradni list SRS, št. 24/87) so v območju, v katerem se nahaja parcela (morfološka enota 2 - vaško jedro) dovoljeni pomožni objekti pod pogojem, da postavitev nima negativnih vplivov na sosednje objekte, da je objekt po gradbeni liniji in arhitektonsko usklajen z obstoječim objektom. Ugotavlja, da priglašeni nadstrešek po izvedbi, funkciji in legi ne bo negativno vplival na sosednji objekt, ker bo postavljen v obstoječi gradbeni liniji in usklajen z obstoječim objektom. Na tej podlagi zaključuje, da priglašeni nadstrešek ni v nasprotju z navedenim prostorskim izvedbenim aktom, zato je odločba prve stopnje, ki temelji na 2. odstavku 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90), v zakonu utemeljena. Pritožbeni ugovor glede premajhnega odmika od parcelne meje zavrača in navaja, da v ureditvenem načrtu ni posebnih določb o odmikih objektov od parcelne meje, pa tudi sicer v konkretnem primeru odmik ni manjši, kot je odmik obstoječega objekta. V tožbi tožnik navaja, da je objekt (ki ni nadstrešek, ampak delavnica) v celoti zgrajen 0,20 m od meje, s čemer mu je onemogočen dostop s tovornim vozilom na lastno dvorišče, kar je še posebej pomembno, ker je obrtnik mizar, ki mora imeti dostop do delavnice. Tako izpodbijana odločba krši njegovo pravico do nemotene uporabe lastne parcele. Trdi, da ni pravilna ugotovitev o skladnosti objekta s 14. členom odloka o ureditvenem načrtu, saj z negativnim vplivom na sosednje dvorišče vpliva tudi na sam objekt. Če odlok nima določb o odmikih, je to pomanjkljivost odloka, ki pa ne daje upravnemu organu proste presoje, da z dovoljenim 0,20 m odmikom od mejne črte že v naprej dopusti možnost motenja posesti. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Enako predlaga tudi prizadeta stranka, investitor, ki zanika vse navedbe v tožbi, in med drugim navaja, da tožnik ni obrtnik, ampak invalidski upokojenec, ki delavnico, zgrajeno brez dovoljenja oddaja v najem in sedaj zaradi medsebojnih nesoglasij v zvezi z opravljanjem dejavnosti, ki pomeni potencialno nevarnost požara in onesnaževanja podtalnice, nasprotuje 20 cm odmiku nadstreška, ki je postavljen na istem mestu, na katerem je prej stala višja stara hiša. Tožba ni utemeljena.

Sodišče je proučilo upravne spise, ki jih je predložila tožena stranka, izpodbijano odločbo, tožbo in oba odgovora na tožbo ter ugotavlja, da niso podani izpodbojni razlogi iz 10. člena zakona o upravnih sporih. Tožnikovo pritožbo je tožena stranka utemeljeno zavrnila in s tem, da je pravilno in popolno obrazložila, zakaj odmik priglašenega nadstreška od parcelne meje (0,20 m) ni v nasprotju s sprejetim ureditvenim načrtom tudi odpravila pomanjkljivost v obrazložitvi odločbe prve stopnje, na katero je v pritožbi opozoril tožnik.

Po 2. odstavku 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor izda pristojni organ odločbo o dovolitvi priglašenih del, če ugotovi, da za priglašena dela priglasitev zadošča in da priglašena dela ne nasprotujejo prostorskemu izvedbenemu aktu. Ko tožena stranka ugotavlja, da priglašeni nadstrešek ni v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom, izhaja iz določb 14. člena odloka o sprejetju ureditvenega načrta za območje urejanja MS 8/5 Zg. Kašelj, po katerih je v morfološki enoti 2: vaško jedro tudi graditev pomožnih objektov med drugim pogojena z odmikom od sosednjih objektov, ki mora biti tak, da nov objekt nima negativnih vplivov na sosednje objekte. Čeprav navedeni pogoj določneje ni opredeljen, je glede na siceršnje medsebojne vplive objektov v naselju vendarle jasno, da pri tem ne gre za vsak negativni vpliv. To pomeni, da navedenega pogoja ni mogoče široko razlagati s posrednim vplivom dostopa do obstoječega objekta, kot uveljavlja tožnik v tožbi. Zato z ugovorom, da s tovornim motornim vozilom ne more do svoje delavnice, brez sklicevanja na ustrezno stvarno pravico na investitorjevem zemljišču, ni mogoče vplivati na odločitev o stvari.

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča zakonita. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 2. odst. 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno s 1. odst. 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).