Jedro

Sodišče si mora ves čas nepravdnega postopka prizadevati, da se pravice in pravni interesi udeležencev čimprej ugotovijo in zavarujejo. Če pri odločanju o predlogu za nadomestitev soglasja za gradnjo ugotovi, da je podlaga predloga neurejeno razmerje udeležencev v pogledu obstoječega skupnega zidu, pri odločanju upošteva tudi določbe dvanajstega poglavja Zakona o nepravdnem postopku.

Izrek

Pritožbi predlagatelja se ugodi in se izpodbijani sklep prve stopnje r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog in odločilo, da mora predlagatelj plačati sodne stroške in stroške udeleženke. Sodišče je zavrnilo predlog, ki ga je predlagatelj vložil na podlagi sklepa upravnega organa. Stališče sodišča je, da je sklep upravnega organa nepravilen in nezakonit, redno sodišče pa ni pristojno za odločanje in ne more v postopku pridobitve lokacijskega dovoljenja nadomestiti soglasja prizadetih oseb, ker gre za upravno zadevo.

Predlagatelj se pritožuje proti navedeni sodni odločbi in zatrjuje pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje naj bi zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker ima izpodbijani sklep takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti.

Obrazložitev je nejasna, razlogi o odločilnih dejstvih pa so med seboj v nasprotju. Za rešitev sporne zadeve je pristojno nepravdno sodišče. V konkretnem primeru gre namreč za skupni zid, ki podpira sosednji hiši. Sodišče je v postopku tudi nesporno ugotovilo, da stanovanjski hiši mejita s skupnim zidom. Zato je dolžno urediti razmerje med skupnima lastnikoma.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik pravilno poudarja, da je sodišče prve stopnje nepravilno zavrglo njegov predlog, ne drži pa pritožbena trditev, da so bile pri tem storjene absolutne bistvene kršitve postopkovnih zakonskih določb. V skladu s 5.čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP, si mora nepravdno sodišče ves čas postopka prizadevati, da se pravice in pravni interesi udeležencev čimprej ugotovijo in zavarujejo. Ko je sodišče ugotovilo, da predlagatelj in nasprotna udeleženka nista dosegla soglasja glede uporabe skupnega zidu (kar je bil tudi razlog za izdajo napotitvenega sklepa upravnega organa), bi moralo vsebinsko presojati predlagateljev predlog v okviru postopka za ureditev razmerij med solastniki (112.-117. čl. ZNP), ki se uporablja tudi za ureditev razmerij med skupnimi lastniki (117. čl. ZNP). Pri odločanju bi moralo uporabiti relevantne določbe 2. poglavja Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij (ZTLR).

Ker sodišče prve stopnje med postopkom ni uporabilo določb 5. čl. ZNP, to pa je lahko vplivalo na pravilnost izpodbijane odločbe (relativna bistvena kršitev določb postopka), je bilo potrebno sklep prve stopnje razveljaviti na podlagi 1. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi s 37. čl. ZNP.