Jedro

Izvršbo proti osebno odgovornemu družbeniku ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 25. čl.. Po navedeni zakonski določbi pa lahko sodišče na upnikov predlog dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se v izpodbijanih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1. dolžniku naložilo, da v 8-ih dneh po vročitvi sklepa upniku poravna v predlogu navedeno terjatev; 2. dovolilo predlagano izvršbo, razen v delu, ki se nanaša na drugega dolžnika G. F. iz K.; 3. v delu, ki se nanaša na drugega dolžnika predlagano izvršbo zavrnilo; 4. stroške upnika odmerilo na 18.500,00 SIT.

Zoper ta sklep, in sicer zgolj zoper odločitev sprejeto pod točko 3 izreka, se je pritožil upnik po svojem pooblaščencu in predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev, da zavrne izvršbo zoper komplementarja, utemeljilo s tem, da upnik predhodno ni izkazal, da je dolžnika, kot osebno odgovornega družbenika, pisno pozval k izpolnitvi obveznosti. Ravnanje sodišča prve stopnje v tem primeru ni pravilno, saj bi moralo upnika najprej pozvati k predložitvi ustreznega dokazila, da je drugega dolžnika pisno pozval k izpolnitvi obveznosti prvega dolžnika in mu postaviti ustrezen rok za dopolnitev predloga. Šele v kolikor upnik v odrejenem roku dokazila ne bi predložil, pa bi smelo njegov predlog zavreči. Pritožba upnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru upnik predlagal zoper dolžnika: A. d.o.o. in F. G., zoper slednjega kot komplementarja, izvršbo na podlagi verodostojne listine. Sodišče prve stopnje pa je upnikov predlog, da se dovoli izvršba tudi zoper drugodolžnika F. G. kot osebno odgovornega družbenika zavrnilo, sklicujoč se na določila 101. čl. v zvezi z 2. odst. 136. čl. ZGD, po katerih komplementar kot osebno odgovoren družbenik odgovarja za obveznosti družbe subsidiarno. Razlog za zavrnitev je po mnenju sodišča prve stopnje v tem, ker upnik ni izkazal, da je podal pisno zahtevo glavnemu dolžniku. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje sicer pravilna, vendar iz drugih materialnopravnih razlogov. Izvršbo proti osebno odgovornemu družbeniku ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 25. čl.. Po navedeni zakonski določbi pa lahko sodišče na upnikov predlog dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo ali komanditni družbi, neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če upnik z izpiskom iz sodnega registra dokaže njegov status družbenika. Ta zakonska določba pa se glede na določilo 2. odst. citiranega člena smiselno uporablja tudi v drugih primerih, ko upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je dolžnik kot družbenik, ustanovitelj ali član po zakonu neposredno osebno odgovoren za obveznosti družbe ali druge pravne osebe. To pa pomeni, da je izvršba proti družbeniku, po navedenih zakonskih določbah mogoča le v primerih, kadar gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (17. čl. ZIZ), ne pa tudi ko upnik vloži svoj predlog na podlagi verodostojne listine (23. čl. ZIZ), kar je primer v obravnavani zadevi. Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo upnika zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.