Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku preizkusa ustavne pritožbe M. V. iz L., ki ga zastopa M. V., odvetnik v L. na seji senata dne 15/3-1995
Ustavna pritožba M. V. zoper sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani, opr. št. III K 383/92 z dne 9/9- 1993, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. Kp 1541/93 z dne 19/1-1994, se zavrže.
Pritožnik z ustavno pritožbo, vloženo 16/8-1994, izpodbija sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani, opr. št. III K 383/92 z dne 9/9-1993 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. Kp 1541/93 z dne 19/1-1994.
Po prvem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94, ZUstS) je mogoče ustavno pritožbo vložiti v 60 dneh od dneva vročitve izpodbijanega posamičnega akta. Ker mora pritožnik v zadevi izčrpati pravna sredstva, da lahko vloži ustavno pritožbo (prvi odstavek 51. člena ZUstS), je šteti, da začne rok za vložitev ustavne pritožbe teči z vročitvijo posamičnega akta, ki je bil izdan glede zadnje vloženega pravnega sredstva. Pobuda Javnemu tožilcu Republike Slovenije za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ni pravno sredstvo. Kot izpodbijani posamični akt je zato šteti sodbo Višjega sodišča.
Ker pa je bila drugostopna sodba pritožniku vročena 9/3-1994, torej še pred uveljavitvijo ZUstS, je začel rok teči z dnem uveljavitve zakona. Čeprav zakon izrecno takega primera ne ureja, je namreč pritožniku potrebno pod enakimi pogoji kot drugim aktivno legitimiranim omogočiti vložitev ustavne pritožbe.
ZUstS, ki je bil objavljen dne 18/3-1994 in ki je določal petnajstdnevni rok za uveljavitev, je začel veljati 2/4-1994. Šestdesetdnevni rok je potekel torej 1/6-1994. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo, ki je bila vložena 16/8-1994, v skladu s prvo alineo prvega odstavka 55. člena ZUstS zavrglo.
Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel v sestavi: predsednik senata dr. Boštjan M. Zupančič in člana dr. Peter Jambrek in dr. Janez Šinkovec.
Predsednik senata
dr. Boštjan M. Zupančič