Jedro

Iz 4. točke zapisnika mejne obravnave je razvidno, da je geodet prisotnim na obravnavi pokazal mejo po podatkih zemljiškega katastra in jih tudi seznanil s stopnjo natančnosti katastrskih podatkov. Prav tako iz zapisnika izhaja opis predlagane meje in da se vsi navzoči, med njimi tudi tožeča stranka, strinjajo s predlagano mejo. Navzoči so bili tudi opozorjeni, da se strinjajo s predlagano mejo, če niso pokazali svoje meje in se s predlagano mejo ne strinjajo. Navedeni zapisnik vsebuje tudi navedbo, da je bil strankam prebran in da nanj nimajo pripomb in da s svojim podpisom potrjujejo, da se strinjajo z urejeno mejo. Zapisnik je bil s strani navzočih, tudi tožeče stranke, podpisan. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je geodet postopek mejne obravnave vodil skladno z določbami ZEN.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo z dne 9. 1. 2014 odločil, da se v katastrski občini … kot urejen evidentira del meje parcele 321/2 s sosednjima parcelama 321/9 in 321/8 (1. točka izreka); da je grafični prikaz urejenega dela meje z označenimi zemljiško katarskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številka obvezna priloga tega akta (2. točka izreka) in da stroškov postopka ni (3. točka izreka).

2. A.A. je 30. 12. 2013 vložil zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejenega dela meje, ki ji je bil priložen elaborat, izdelan na podlagi določb Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju Pravilnik). Stranke navedene v elaboratu so bile pritegnjene v postopek. Geodetska uprava je opravila preizkus vloge po 35. členu ZEN in ugotovila, da ni razlogov za njeno zavrženje oziroma zavrnitev. Sklicevala se je na zapisnik št. 197-40/2013 z dne 15. 11. 2013, ki so ga z izjemo Občine Rogatec, podpisale vse stranke. Stranke, ki na mejni obravnavi niso bile navzoče, je skladno s 36. členom ZEN prvostopenjski organ povabil k izjavi o poteku predlagane meje. Tožena stranka je 9. 1. 2014 prejela izjavo Občine Rogatec o strinjanju s potekom predlagane meje. Prvostopenjski organ je preveril, ali podatki o mejah omogočajo njeno evidentiranje in ugotovil, da je ta pogoj izpolnjen.

3. Drugostopenjski organ je pritožbo B.B., zoper prej navedeno odločbo, kot neutemeljeno zavrnil. 4. Tožbo tožeča stranka vlaga iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Opozarja, da mejna obravnava dne 15. 11. 2013 ni potekala v skladu z določbami ZEN in je bila zato nezakonita. Na mejni obravnavi je namreč tožeča stranka zatrjevala in pokazala drugačen potek meje in je geodeta opozorila na obstoj dveh različnih skic oziroma načrtov. Skica iz leta 1981 odraža dejansko stanje in pravilen potek meje, poznejša skica pa prikazuje drugačno mejo. Na mejni obravnavi je tožeča stranka geodetu pojasnila tudi, da je že poleti 2013 prišel mejo urejati geodet iz družbe C. d.o.o., ki je povedal, da se mora meja določiti po podatkih spisa iz leta 1981. Na mejni obravnavi z dne 15. 11. 2013 je geodet odkril plastičen mejnik, ki ga je postavil geodet D.D. in v tem trenutku prekinil z obravnavo in delo pustil nedokončano. Očitno je bilo, da podatki zemljiškega katastra niso točni. Tožeča stranka se sklicuje na tretji odstavek 31. člena ZEN in določbo petega odstavka istega člena ter navaja, da geodet v sporni mejni obravnavi, ko je bila pokazana meja in predlagana meja, ni ravnal v skladu z ZEN. Nezakonit je tudi zapisnik mejne obravnave, ki ga je tožeča stranka podpisala z namenom potrditve prisotnosti, ni pa se strinjala s predlagano mejo. Ko je tožeča stranka podpisovala zapisnik, pod točko 5 (opis urejene, predlagane meje) ni bilo ničesar zapisanega. Iz zapisnika je razvidno, da geodet drugače pokazane meje tožeče stranke sploh ni obravnaval oziroma iz zapisnika ne izhaja, da je tožeča stranka pokazala drugačno mejo in da je geodet v naravi odkril mejnik. Zato zapisnik ne odraža resničnega dejanskega stanja. Prav tako zapisnik pred podpisom stranki ni bil prebran, niti na njem ni zapisano, da tožeča stranka podpisuje samo prisotnost. Zaradi kršitev pravil ZEN in Pravilnika tožeča stranka sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

6. Stranke z interesom odgovora na tožbo niso poslale.

K I. točki izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja:

9. Izpodbijana odločba o evidentiranju urejenega dela meje je bila izdana na podlagi določb ZEN, ki v 26. členu določa, da se meja ureja po postopku ureditve meje, ki ga izvaja geodetsko podjetje kot geodetsko storitev in na podlagi upravnega postopka evidentira v zemljiškem katastru. Zahtevi za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje je treba skladno z določbo 29. člena ZEN priložiti elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje na podlagi mejne obravnave. Elaborat ureditve meje vsebuje predlog meje, ki naj se kot urejena evidentira v zemljiškem katastru (v nadaljnjem besedilu: predlagana meja) in zapisnik mejne obravnave. Predlagana meja se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov (v nadaljnjem besedilu: meja po podatkih zemljiškega katastra). Če se meja, ki so jo pokazali lastniki parcel (v nadaljnjem besedilu: pokazana meja), razlikuje od predlagane meje, vsebuje elaborat ureditve meje tudi prikaz poteka pokazane meje.

10. Ker je torej sestavni del elaborata ureditve meje tudi zapisnik mejne obravnave (8. člen Pravilnika), je dolžnost upravnega organa, da v okviru presoje elaborata presoja tudi zapisnik mejne obravnave, ki izkazuje potek mejnega postopka. Iz prvega odstavka 31. člena ZEN izhaja, da na mejni obravnavi lastniki sosednjih parcel za svoja zemljišča geodetu pokažejo oziroma natančno opišejo potek meje v naravi, iz drugega odstavka pa, da če lastniki parcel tako zahtevajo, jim mora geodet pokazati potek meje po podatkih zemljiškega katastra in jih opozoriti na stopnjo natančnosti katastrskih podatkov. To lahko zahtevajo tudi, preden sami pokažejo mejo. Tretji odstavek pa določa, da če se pokazana meja razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra, mora geodet lastnike parcel iz prvega odstavka tega člena na to opozoriti in jim pojasniti, da v zemljiški kataster ni mogoče kot urejene evidentirati meje, ki se razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra. Pri tem jim mora pokazati potek meje po podatkih zemljiškega katastra in jih opozoriti na stopnjo zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov ter v primeru, ko se lastniki ne sporazumejo o meji, postopati v skladu s petim odstavkom tega člena. Bistvena je, kot izhaja iz navedenih določb, katastrska meja, kot izhaja iz podatkov zemljiškega katastra.

11. Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da mejna obravnava ni potekala v skladu z navedenimi določbami, kar je v posledici pripeljalo do nepravilne odločitve. Sodišče tožbene ugovore, ki jih je povzelo v 4. točki obrazložitve te sodbe zavrača kot neutemeljene, saj jih vsebina zapisnika ne potrjuje. V obravnavani zadevi je namreč iz 4. točke zapisnika mejne obravnave z dne 15. 11. 2013, ki je priložen listinam upravnega spisa, razvidno, da je prisotnim na obravnavi geodet pokazal mejo po podatkih zemljiškega katastra in jih tudi seznanil s stopnjo natančnosti katastrskih podatkov. Prav tako iz zapisnika izhaja opis predlagane meje in da se vsi navzoči, med njimi tudi tožeča stranka, strinjajo s predlagano mejo. Iz zapisnika izhaja tudi, da so bili navzoči opozorjeni, da se strinjajo s predlagano mejo, če niso pokazali svoje meje in se s predlagano mejo ne strinjajo. Navedeni zapisnik vsebuje tudi navedbo, da je bil strankam prebran in da nanj nimajo pripomb in da s svojim podpisom potrjujejo, da se strinjajo z urejeno mejo. Zapisnik je bil s strani navzočih, tudi tožeče stranke, podpisan. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je geodet postopek mejne obravnave vodil skladno z določbami ZEN.

12. Geodetska uprava je dolžna pred izdajo odločbe elaborat preizkusiti (pravilnost njegove sestave in vsebine), kar je bilo storjeno tako v prvostopenjskem, kot drugostopenjskem postopku, zato je moralo sodišče po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbo kot neutemeljeno, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrniti.

K II. točki izreka:

13. Odločitev o stroški postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.