Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pojem nevzdržnosti zakonske zveze je z vidika svobode in dostojanstva posameznika treba razlagati tako, da nikogar proti njegovi volji ni mogoče siliti, naj ostaja v zakonski zvezi. Že samo dejstvo, da eden od zakoncev v zakonski zvezi ne želi več vztrajati, pomeni, da je zakonska zveza zanj nevzdržna.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo pravdni stranki sklenili 10. 6. 2011 v Ljubljani.
2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec, ki meni, da je prvostopenjsko sodišče kršilo določbo 68. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 15/1976 - s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZZZDR), saj bi moralo tožbo najprej poslati Centru za socialno delo, da bi z zakoncema opravil svetovalni razgovor. V pritožbi izpostavlja, da je tožnica spremenila izjavo iz tožbe o skupnem prebivališču. Meni, da bi tožnica zaradi manjka na čustvenem področju lahko poiskala strokovno pomoč, pa tega ni storila. Pritožnik poudarja, da je med pravdnima strankama še vedno prisotna velika čustvena povezanost; še vedno sta v dobrih odnosih in se nista odtujila. Pritožnik zatrjuje, da oba potrebujeta strokovno pomoč pri razrešitvi medsebojnih odnosov, do katere imata pravico glede na določbo 68. člena ZZZDR. Želita si vodenega pogovora pod vodstvom strokovno usposobljene osebe z izkušnjami v partnerskih odnosih, šele potem se bosta znala pravilno odločiti, kako ukrepati glede zakonske zveze.
3. Tožnica odgovora na pritožbo ni podala.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Očitek toženca, da je prvostopenjsko sodišče ravnalo v nasprotju z določbo 68. člena ZZZDR, ni utemeljen. Na podlagi prej citirane določbe pošlje sodišče predlog oziroma tožbo Centru za socialno delo, da ta opravi svetovalni razgovor, šele nato vroči tožbo toženi stranki. Vendar pa pritožba spregleda, da je treba predmetno določilo upoštevati v povezavi z določbo 416. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/1999 - s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZPP). Slednja določa, da Centra za socialno delo ni treba vključiti v postopek, če zakonca v družinski skupnosti nimata skupnih otrok, nad katerimi imata roditeljsko pravico. Prvostopenjskemu sodišču ni bilo treba pošiljati tožbe Centru za socialno delo, saj pravdni stranki skupnih otrok nimata.
6. Pritožba smiselno izpodbija prvostopne ugotovitve glede nevzdržnosti zakonske zveze. Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti teh pritožbenih navedb je v 65. členu ZZZDR, po katerem sme zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze, če je ta iz kateregakoli vzroka nevzdržna. Vsebino pojma nevzdržnosti zakonske zveze opredeljujejo vse tiste okoliščine in vzroki, zaradi katerih konkretna zakonska zveza ne temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči (13. člen ZZZDR).
7. Prvostopenjsko sodišče se je o nevzdržnosti zakonske zveze za tožnico prepričalo na podlagi njenih navedb, v katerih je opisala, da sta s tožencem popolnoma odtujena, saj med njima ni več nikakršnega skupnega življenja, ni medsebojnega spoštovanja, medsebojne pomoči in ljubezni. V svoji izpovedbi je poudarila, da je odnos s tožencem postal zanjo dušeč, zato z njim noče več živeti.
8. Pojem nevzdržnosti zakonske zveze je z vidika svobode in dostojanstva posameznika treba razlagati tako, da nikogar proti njegovi volji ni mogoče siliti, naj ostaja v zakonski zvezi. Že samo dejstvo, da eden od zakoncev v zakonski zvezi ne želi več vztrajati, pomeni, da je zakonska zveza zanj nevzdržna.
9. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je zakonska zveza pravdnih strank nevzdržna, je povsem skladna z izpovedbo tožnice. Vse, kar navaja pritožnik, pa je za odločitev v tej zadevi materialnopravno nepomembno in na odločitev nima vpliva.
10. Ker so vsi pritožbeni očitki neutemeljeni in tudi ni podanih drugih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
11. Toženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije pritožbene stroške. Odločitev o stroških je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.