Jedro

Za odločitev, ali je bil delavcu zagovor omogočen in ali je bil pravočasno seznanjen z očitanimi kršitvami, da bi lahko pripravil zagovor, je pomembno, kdaj mu je bilo pisanje z vabilom na zagovor vročeno.

Glede na določbo 95. člena ZUP bi vročevalec lahko pisanje pustil na vratih stanovanja in bi se štelo, da je vročitev opravljena le, če bi tožnik tega dne ob poskusu vročitve sprejem odklonil. Ob dejanski ugotovitvi, da ga ni bilo doma (in torej vročitve ni mogel odkloniti), je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da s tem, ko je vročevalec pisanje pustil na vratih stanovanja, vročitev ni bila opravljena.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 1. 2015, za vrnitev na delo in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja od 18. 2. 2015 dalje. Ugotovilo je, da je tožnik od znanca A. A. sprejel v hrambo 15.000 EUR, jih položil na svoj transakcijski račun, nato pa z izjemo 3.000 EUR, ki jih je izročil B. B. in 500 EUR, za katere je A. A. priznal, da jih je tožnik vrnil, ves znesek porabil sam. Presodilo je, da je s tem kršil delovno obveznost iz 93. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS št. 56/2002 in naslednji), ki določa, da mora javni uslužbenec delo opravljati v skladu s predpisi, kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi, splošnimi akti delodajalca in kodeksom etike. Ugotovilo je tudi obstoj okoliščin iz prvega odstavka 109. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS št. 21/2013 in naslednji).

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo tožnikovi pritožbi in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v ostalem nespremenjenem (reparacijskem in reintegracijskem) delu pa je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ugotovilo je, da tožniku vabilo na zagovor s pisno obdolžitvijo 8. 1. 2015 ni bilo vročeno, saj je bilo le zataknjeno za vrata njegovega stanovanja, med tem ko ga ni bilo doma. Zato je bila kršena njegova pravica do zagovora.

3. Zoper pravnomočno sodbo je pravočasno revizijo vložila tožena stranka, ki uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Meni, da je izpolnila svojo obveznost iz 85. člena ZDR-1, saj je vročevalec 7. 1. 2015 tožniku po domofonu povedal, kdo je, od kod prihaja in zakaj ga išče, pa mu tožnik vrat ni odprl in pisanja ni želel sprejeti. Zato mu ga je naslednji dan, ko spet ni odprl vrat, zataknil za vrata. Tožnik je vročitev, ki je bila opravljena v skladu s 144. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji), neupravičeno odklonil in je okoliščina, da do zagovora ni prišlo, na njegovi strani.

4. Tožnik v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da mu pisna obdolžitev in vabilo na zagovor nista bila vročena.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP). Revizija uvodoma uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar jih v nadaljevanju ne konkretizira. Zato z vidika tako uveljavljanega revizijskega razloga revizije ni mogoče, niti ni dovoljeno preizkusiti.

7. Revizijsko sodišče lahko izpodbijano sodbo tudi glede pravilne uporabe materialnega prava preizkusi le v mejah razlogov, navedenih v reviziji. Vezano je na okvire, ki jih postavi revident. Sodišče druge stopnje je presojo o kršitvi tožnikove pravice do zagovora utemeljilo z razlago, da tožena stranka ni dokazala, da je 8. 1. 2015 tožnika seznanila s kršitvami in ga povabila na zagovor, ker ga tega dne ni bilo doma ter zato vročevalec pisanja ne bi smel zatakniti za vrata stanovanja. Revizija to presojo izpodbija s sklicevanjem na 144. člen ZPP, češ da gre za fikcijo vročitve v primeru odklonitve sprejema pisanja.

8. V navedenih okvirih materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

9. Po drugem odstavku 85. člena ZDR-1 mora delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh dni, razen v primeru obstoja okoliščin, zaradi katerih od delodajalca ni mogoče pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. Za odločitev, ali je bil delavcu zagovor omogočen in ali je bil pravočasno seznanjen z očitanimi kršitvami, da bi lahko pripravil zagovor, je pomembno, kdaj mu je bilo pisanje z vabilom na zagovor vročeno. Pri vprašanju vročanja ne gre le za to, ali je naslovnik pisanje prevzel, temveč (lahko) tudi za to, kdaj se vročitev šteje za opravljeno, če pošiljka ni bila prevzeta v roku za sprejem. Ker je tožnik javni uslužbenec, se ob smiselni uporabi prvega odstavka 24. člena ZJU tudi za vročanje vabila na zagovor in seznanitve s kršitvami uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravni postopek. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS št. 80/99 in naslednji) v 95. členu določa, da v primeru, če oseba, ki bi po tem zakonu dokument morala sprejeti, tega brez zakonitega razloga noče storiti, pusti vročevalec dokument v stanovanju, kjer taka oseba stanuje, oziroma v prostorih, kjer je zaposlena, ali pa nalepi dokument na vrata stanovanja oziroma prostorov, ali ga pusti v predalčniku. Če se opravi vročitev tako, zapiše vročevalec na vročilnici dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer je dokument pustil; šteje se, da je s tem vročitev opravljena.

10. Tožnik je vztrajal, da je bil z očitanimi kršitvami in vabilom na zagovor seznanjen šele 21. 1. 2015, ko je pisanje prejel po pošti, kar je po predvidenem datumu zagovora (14. 1. 2015) in po podani odpovedi (15. 1. 2015). Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev, je tožena stranka poskušala vročiti tožniku vabilo na zagovor in ga seznaniti z očitanimi kršitvami tako, da je za vročanje pooblastila policijskega inšpektorja C. C. Ugotovljeno je bilo, da je C. C. 7. 1. 2015 med 13.00 in 14.00 uro poiskal tožnika na domačem naslovu, da je z njim govoril po domofonu, da mu je povedal, kdo je, od kod prihaja in zakaj ga išče ter da tožnik vrat ni odprl in pisanja ni želel sprejeti. Naslednji dan je okoli 8.00 ure C. C. znova odšel na tožnikov naslov, iskal nabiralnik z oznako Krajnc, vendar ga ni našel, nakar je odšel pred vrata stanovanja, kjer se na zvonjenje nihče ni odzval, nato pa pisanje (pisno obvestilo o kršitvah in vabilo na zagovor) zataknil med kljuko in režo vrat, vrata fotografiral in napisal uradni zaznamek.

11. Med strankama ni sporno, da tožnik pisanja 8. 1. 2015 ni prevzel. Glede na določbo 95. člena ZUP (revizijsko sodišče šteje, da revizija vsebinsko napada zmotno uporabo te določbe, ker je smiselno enaka 144. členu ZPP) bi vročevalec lahko pisanje pustil na vratih stanovanja in bi se štelo, da je vročitev 8. 1. 2015 opravljena le, če bi tožnik tega dne ob poskusu vročitve sprejem odklonil. Ob dejanski ugotovitvi, da ga ni bilo doma (in torej vročitve ni mogel odkloniti), je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da s tem, ko je vročevalec pisanje pustil na vratih stanovanja, vročitev 8. 1. 2015 ni bila opravljena.

12. Ker tožena stranka v reviziji sodišču druge stopnje očita le zmotno presojo, da vročitev ni bila opravljena 8. 1. 2015, ta presoja pa je pravilna (možnosti, da bi se lahko v smislu določb ZUP o osebnem vročanju1 pisanje štelo za vročeno kasneje2, revizija ne omenja), jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

13. Vrhovno sodišče je odločilo, da na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP tožnik krije sam svoje stroške odgovora na revizijo, ker ta za pravdo ni bil potreben, saj o vprašanju vročanja - enako kot revizija - ne navaja ničesar bistvenega.

1 Glede na to, da je vabilo na zagovor in seznanitev s kršitvami dokument, od vročitve katerega teče rok za zagotovitev zagovora (ki ne more biti krajši od treh dni), se mora vročitev opraviti osebno (prvi odstavek 87. člena ZUP). 2 Kadar osebna vročitev ni mogoča, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh (tretji odstavek 87. člena ZUP). Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka (četrti odstavek 87. člena ZUP).