Jedro

Pomanjkljivost predloga, ki ne vsebuje navedbe okoliščin, ki bi kazale na širšo pomembnost zatrjevanih spornih kršitev in spornih pravnih vprašanj.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank (I. točka), mladoletna otroka Ž. (1996) in Ž. (1997) dodelilo v vzgojo in varstvo materi (II. točka), določilo tožencu plačevanje preživnine za otroka (III. točka), odločilo, da se stiki med očetom in mladoletnima otrokoma izvajajo po predhodnem dogovoru med staršema in mladoletnima otrokoma, sicer pa med tednom upoštevajoč šolske obveznosti otrok, vsak drugi vikend v mesecu ter polovico počitnic, praznikov in dela prostih dni (IV. točka), večji ali drugačen zahtevek zavrnilo (V. točka) in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (VI. točka).

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in razveljavilo sodbo v III. in VI. točki izreka, v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in prvostopenjsko sodbo potrdilo.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem izpodbija zavrnitev pritožbe glede II. in IV. točke prvostopenjske sodbe. Trdi, da je bil prekršen 8. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), prvi odstavek 339. člena ZPP, načelo materialne resnice in določbe 105. in 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Tožnik postavlja dve pravni vprašanji:

1. Ali ima v skladu z določbami ZPP pravdna stranka možnost, da sodišče kakorkoli prisili v to, da na glavni obravnavni v zapisnik narekuje potek dogajanja, ki ustreza resničnemu dejanskemu stanju?

2. Ali je mogoče od staršev, za katere je sodišče ugotovilo, da med njima obstaja tako globok medsebojni konflikt, da se med seboj ne moreta sporazumevati, utemeljeno pričakovati, da bosta lahko odločala o stikih z otroki in le-te določala sporazumno?

4. Tožnik prvo vprašanje postavljeno v predlogu, utemeljuje s trditvami, da prvostopenjska sodnica na obravnavi 2. 7. 2012 tožniku ni dovolila postaviti toženki vprašanj, dovolila jih je samo njegovemu pooblaščencu. Sodišče je nato v nasprotju z resničnim dejanskim stanjem v zapisnik napisalo, da ni novih vprašanj niti novih dokaznih predlogov. Iz zapisnika z dne 2. 7. 2012 izhaja, da je bila obravnava zaključena neposredno po zaslišanju tožnice, brez faze predlaganja morebitnih novih dokazov in brez obravnavanja uspeha dokazovanja. Glede drugega vprašanja pa tožnik navaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da skupno starševstvo ni mogoče, ker se starša ne moreta sporazumeti glede otrok in odgovorno poskrbeti zanju, ker sta v globokem medsebojnem konfliktu. V zvezi s stiki pa je odločilo in obrazložilo čisto drugače, saj je ugotovilo, da glede na skupno življenje pravdnih strank posebnih stikov ni potrebno določati, ker stiki potekajo po sprotnem dogovoru med obema staršema in otrokoma, morali pa bodo biti tudi usklajeni med pravdnima strankama. Zaključek sodišča, da je mogoč sporazum in medsebojno usklajevanje o stikih je nemogoč in skregan z logiko, saj od pravdnih strank, ki se ne moreta sporazumeti o varstvu in vzgoji otrok, ni mogoče pričakovati, da se bosta sporazumevala o stikih.

5. Predlog ni popoln.

6. Vsebina predloga za dopustitev revizije je predpisana v 367.a in 367.b členu ZPP. Predpisani so vsebinski in formalni pogoji za dopustitev revizije. Ti pogoji so strogi, kajti institut dopuščene revizije vzpostavlja revizijo v prvi vrsti kot sredstvo za dosego ciljev, objektivno pomembnih z vidika pravnega reda v celoti, med tem ko individualne interese posamezniku varuje Vrhovno sodišče predvsem posredno, z varstvom javnega interesa.

7. Tožeča stranka zahtevam četrtega odstavka 367.b člena ZPP ni zadostila. V predlogu je sicer postavila dve sporni pravni vprašanji in navedla več kršitev določb ZPP in ZZZDR. Vendar v predlogu ni navedla nobenih okoliščin, ki bi kazale na širšo pomembnost spornih kršitev in spornih pravnih vprašanj ter ni navedla, zakaj je sodišče druge stopnje sporna pravna vprašanja rešilo nezakonito. Navedba, da je predlog vložen iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 367. a člena ZPP , torej da ni sodne prakse Vrhovnega sodišča, je pavšalna in pomanjkljiva, saj obstaja obširna sodna praksa Vrhovnega sodišča o vseh procesnih in materialnopravnih določbah, ki naj bi bile v postopku prekršene. Obe vprašanji in vse kršitve pa se nanašajo na prvostopenjsko sodbo, čeprav je predmet revizijskega izpodbijanja lahko samo pravnomočna sodba sodišča druge stopnje. Edino nasprotovanje, izraženo v predlogu proti stališču višjega sodišča, se tiče stališča, da bi morala tožeča stranka vsebini zapisnika nasprotovati takoj. V zvezi s tem obstaja sodna praksa Vrhovnega sodišča(1), tožeča stranka pa svojih trditev o nepravilnostih pri sestavi zapisnika ni verjetno izkazala niti z njegovo priložitvijo predlogu. Glede drugega vprašanja pa tožeča stranka ni z ničemer izkazala, da bi bila odločitev prvostopenjskega sodišča o očetovih stikih z mladoletnima otrokoma izpodbijana s pritožbo. V drugostopenjski sodbi niti v povzetku pritožbenih trditev niti v ostalih delih obrazložitve ni ničesar o problematiki stikov očeta z otrokoma, predlog za dopustitev revizije pa govori tudi samo o prvostopenjski sodbi.

8. Vrhovno sodišče zaključuje, da predlog tožeče stranke ne izpolnjuje zahtev po obveznih sestavinah iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, kar je narekovalo, da predlog na podlagi šestega odstavka 367.b člena zavrže. .

Op. št. (1): Primerjaj II Ips 184/2003; II Ips 255/2003.