Jedro

Tožnik je razvezan, njegova mladoletna otroka pa sta bila na podlagi sodne poravnave dodeljena v varstvo, vzgojo in oskrbo materi, zato je organ za brezplačno pravno pomoč tožnika pravilno štel kot samsko osebo in ugotovil, da mesečni dohodek tožnika kot samske osebe v relevantnem obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje presega dvakratnik osnovnega dohodka minimalnega dohodka.

Podlaga za odločitev je lastni dohodek tožnika, ta pa se ugotovi na podlagi povprečnih mesečnih dohodkov in prejemkov, morebitni odtegljaji iz naslova kreditnih obveznosti pa na to ugotovitev ne vplivajo. Pri tem se odšteje le v relevantnem obdobju izplačana preživnina v povprečni mesečni višini, to pa je organ pri izdaji izpodbijane odločbe upošteval.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo in zastopanje v postopku s pritožbo v zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru, št. III P 391/2019, v delu, v katerem se prošnja nanaša na oprostitev plačila sodne takse, pa je tožnikovo prošnjo zavrgel. Ugotovil je, da je tožnik v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje prejel plačo v skupnem neto znesku v višini 3.309,91 EUR ter regres v višini 950,00 EUR. Za mld. A.A. in B.B. je dolžan plačevati preživnino v višini 150,00 EUR mesečno za vsakega otroka od 1. 11. 2019 dalje, hkrati pa je dolžan plačati zapadle preživninske obroke za obdobje od 3. 7. 2019 do 31. 10. 2019 za navedena mladoletna otroka v skupnem znesku 600,00 EUR (torej 150,00 EUR za mesece od julija do vključno oktobra 2019). Upoštevajoč zgoraj navedeno organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da povprečni mesečni dohodek prosilca v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajoč plačo, regres in preživnino v višini izvršilnega naslova znaša 1.044,61 EUR. Pri tem je organ za brezplačno pravno pomoč upošteval, da je bil tožnik dolžan za mld. A.A. in B.B. v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči plačati preživnino v skupnem znesku v višini 450,00 EUR. V zvezi s C.C. je organ vpogledal v spis št. II N 450/2019 Okrožnega sodišča v Mariboru ter ugotovil, da zahteva hči prosilca C.C. plačilo preživnine od 30. 8. 2019 v višini 225,00 EUR mesečno, prosilec pa ji trenutno nobene preživnine ne plačuje. Iz sporazuma sklenjenega pri Centru za socialno delo Maribor dne 7. 3. 2019 izhaja, da so vsi otroci že od začetka leta v oskrbi pri materi D.D., zaradi česar je ni mogoče upoštevati kot družinskega člana prosilca, glede višine preživnine za C.C. pa se pri centru nista uspela dogovoriti, zaradi česar je v teku zgoraj navedeni postopek.

2. Povprečni mesečni dohodek prosilca, ki znaša 1.044,61 EUR, presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve, in znaša 804,36 EUR (osnovni znesek minimalnega dohodka na dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči znaša 402,18 EUR). Glede na to materialni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ni izpolnjen, zato je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo zavrnil. Pri tem organ še dodaja, da se pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja upoštevajo zgolj neto prejemki, ki jih prejemajo prosilec in njegovi družinski člani, ne pa tudi morebitni odtegljaji, administrativne, sodne ali davčne prepovedi ipd..

3. Tožnik v vloženi tožbi navaja, da se ne strinja z ugotovitvijo organa za brezplačno pravno pomoč, da so otroci v oskrbi pri materi D.D. in da jih zato ni mogoče upoštevati kot njegovih družinskih članov, saj še vedno živi na naslovu ... Za hišo, v kateri prebiva z otroci in bivšo ženo, še vedno plačuje vse obveznosti, ki jih ima, in sicer kredit za hišo v višini 107,65 EUR, hitri kredit v višini 183,82 EUR za obnovo strehe ter trajnik za nakup opreme v višini 37,00 EUR. Dodaja, da plačuje preživnino v višini 400,00 EUR za dva mladoletna otroka. Glede na njegov mesečni dohodek v mesecu oktobru 2019 v višini 1.046,76 EUR in obveznosti za kredit ter preživnino mu ostane le 355,00 EUR za preživetje. Predlaga, da sodišče njegovi prošnji za brezplačno pravno pomoč ugodi.

4. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Dodaja, da je pri odločitvi upoštevala, da je tožnik v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje prejel plačo v skupnem neto znesku v višini 3.309,91 EUR ter v obdobju zadnjih 12 mesecev enkratni dohodek regres v višini 950,00 EUR. Tožnik je sklenil sodno poravnavo v zadevi št. II N 450/2019, na podlagi katere je za mladoletna otroka A.A. in B.B. dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 150,00 EUR za vsakega otroka mesečno, za obdobje od 3. 7. 2019 do 31. 10. 2019 pa je dolžan plačati za oba otroka v skupnem znesku za vse mesece znesek 600,00 EUR, kar je tožena stranka pri odločitvi upoštevala, kljub temu, da tožnik ni izkazal, da je ta znesek resnično plačal. Iz zgoraj navedene zadeve pa tudi izhaja, da so vsi otroci v oskrbi pri materi, pri čemer preživnina, ki bi jo bil dolžan plačati C.C., do dneva izdaje odločbe organa za brezplačno pravno pomoč ni bila določena. Pri tem ni relevantno, da tožnik živi oziroma ima prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu kot D.D. (bivša žena tožnika), pomembno je namreč, komu so bili otroci zaupani v oskrbo oziroma kdo zanje dejansko skrbi. Pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja se upoštevajo zgolj neto prejemki, ki jih je prejel tožnik, ne pa tudi morebitni odtegljaji, administrativne ali sodne ter davčne prepovedi.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP).

7. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP), to je Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Osnovni znesek minimalnega dohodka v času izdaje izpodbijane odločbe znaša 402,18 €.

8. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prvega odstavka 14. člena ZBPP se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP), to je ZSVarPre.

9. Kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga odločitev, se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge (prvi odstavek 20. člena ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP). Od tako ugotovljenega lastnega dohodka se odšteje plačana preživnina v tem obdobju, največ v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma dogovora (14. člen ZSVarPre).

10. Glede na to, da iz podatkov spisa izhaja, da je tožnik razvezan, njegova mladoletna otroka pa sta bila na podlagi sodne poravnave št. II N 323/2019 z dne 16. 10. 2019 dodeljena v varstvo, vzgojo in oskrbo materi, je organ za brezplačno pravno pomoč tožnika pravilno štel kot samsko osebo in ugotovil, da mesečni dohodek tožnika kot samske osebe v relevantnem obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje presega dvakratnik osnovnega dohodka minimalnega dohodka, ki znaša 804,36 EUR. Pri tem je upošteval, da tožnik plačuje preživnino. Glede na to se sodišče strinja z zaključkom, da materialni pogoj iz drugega odstavka 13. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni izpolnjen.

11. Tožnik v vloženi tožbi nasprotuje ugotovitvi, da so njegovi trije otroci v oskrbi pri materi in da jih zato ni mogoče upoštevati kot družinskih članov prosilca, saj še vedno stanuje na naslovu ... Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovitve o tem, komu so otroci zaupani v varstvo, vzgojo in oskrbo ter podatke o višini preživnine, napravil na podlagi sodne poravnave št. II N 323/2019 z dne 16. 10. 2019, izdatek katere se nahaja v spisu, zato sodišče tožbene navedbe kot neutemeljene zavrača. Pri tem je organ tudi pravilno upošteval, da je v relevantnem obdobju treh mesecev pred mesecem vložitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ta je bila vložena 25. 10. 2019, plačeval mesečno preživnino 150,00 EUR skupaj za oba mladoletna otroka. Kot izhaja iz sodne poravnave, se je namreč tožnik za obdobje od 3. 7. 2019 do 31. 10. 2019 zavezal plačati preživnino za oba mladoletna otroka v skupnem znesku 600,00, kar pomeni 150,00 EUR mesečno. Ko se ta znesek v skladu s 14. členom ZSVarPre odšteje od mesečnih prejemkov tožnika, njegov lastni dohodek še vedno presega znesek dvakratnika osnovnega dohodka minimalnega dohodka, ki znaša 804,36 EUR.

12. Na odločitev pa tudi ne vplivajo tožbene navedbe o kreditnih obveznostih, ki jih ima tožnik v zvezi s hišo. Podlaga za odločitev je namreč lastni dohodek tožnika, ta pa se ugotovi na podlagi povprečnih mesečnih dohodkov in prejemkov, morebitni odtegljaji iz naslova kreditnih obveznosti pa na to ugotovitev ne vplivajo. Pri tem se odšteje le v relevantnem obdobju izplačana preživnina v povprečni mesečni višini, to pa je organ pri izdaji izpodbijane odločbe upošteval. 13. Ker finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz zgoraj navedenih razlogov ni bil izpolnjen, je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnil, ne da bi presojal ostale za odobritev brezplačne pravne pomoči relevantne okoliščine.

14. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka te sodbe).

15. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj tožeča stranka navaja zgolj tista dejstva, ki jih sodišče skladno s tem zakonom ne more upoštevati (52. člen ZUS-1), oziroma niso pomembna za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).