Jedro

Prvi nasprotni udeleženec nima več aktivne legitimacije zahtevati preživnine za polnoletnega drugega nasprotnega udeleženca, posledično tudi njegova pritožba v delu, ki se nanaša na preživnino za drugega nasprotnega udeleženca, ni dovoljena.

Sodna praksa je enotna, da gre pri ugotavljanju potreb posameznega otroka za oceno le-teh in ne matematični seštevek posameznih stroškov. Življenjsko logično je namreč, da se stroški, povezani z otrokom, od meseca do meseca razlikujejo in jih ni moč določiti docela natančno. Vendar pa to naziranje sodišča ne odvezuje, da na podlagi 8. člena ZPP skrbno opravi dokazno oceno in svoje ugotovitve tudi argumentirano, logično ter razumljivo predstavi.

Pritožbena obravnava ima kontrolno funkcijo, lahko tudi delno dopolni manjkajoči dokazni postopek; ne sme pa nadomestiti postopka pred sodiščem prve stopnje. Višje sodišče tudi ne more namesto sodišča prve stopnje napisati manjkajočih razlogov ali odpraviti nejasnosti razlogov.

Izrek

I. Pritožba prvega nasprotnega udeleženca zoper II., III., IV. in VI. točko izreka sklepa se zavrže. II. Pritožbi drugega nasprotnega udeleženca zoper II., III. in IV. točko izreka sklepa se ugodi, izpodbijani sklep se v tem delu razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

**Odločitev sodišča prve stopnje**

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek glede zaupanja A. A. (drugi nasprotni udeleženec) v varstvo in vzgojo ter določitve stikov ustavilo (I. točka izreka sklepa). Odločilo je, da je predlagateljica dolžna za preživljanje drugega nasprotnega udeleženca od dneva vložitve predloga do 24. 1. 2022 plačevati preživnino v višini 180,00 EUR na mesec do vsakega 15. dne v mesecu, na TRR prvega nasprotnega udeleženca. Nadalje, da je predlagateljica dolžna za preživljanje drugega nasprotnega udeleženca od 25. 1. 2022 dalje plačevati preživnino v znesku 180,00 EUR na mesec, na njegov TRR. Do pravnomočnosti sklepa dospele obroke je dolžna plačati v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa sodišča, v bodoče dospevajoče obroke pa najkasneje do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec. V primeru zamude je dolžna plačati zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznega obroka dalje do plačila. Preživnino je dolžna plačevati do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, od tedaj dalje pa v valoriziranih zneskih (II. točka izreka sklepa). Ugotovilo je še, da je preživninska obveznost predlagateljice za drugega nasprotnega udeleženca za čas od decembra 2021 dalje že poravnana v višini 150,00 EUR na mesec in da je za navedeno obdobje dolžna plačati še preostanek preživnine v višini po 30,00 EUR mesečno (III. točka izreka sklepa). Kar prvi nasprotni udeleženec oziroma drugi nasprotni udeleženec zahtevata več, to je plačilo preživnine nad 180,00 EUR, je zavrnilo (IV. točka izreka sklepa). Odločilo je tudi, da se predlog predlagateljice zavrne v celoti (V. točka izreka sklepa) in da se glavna obravnava glede predloga za zaupanje v varstvo in vzgojo, določitev stikov in preživnine za mladoletno hčerko B. A. prične znova (VI. točka izreka sklepa). Po uradni dolžnosti je izdalo začasno odredbo, s katero je odločilo, da se je prvi nasprotni udeleženec dolžan najkasneje v 30 dneh po izdaji začasne odredbe vključiti v ustrezen daljši redni terapevtski program, ki omogoča svetovanje in pomoč pri vzpostavitvi bolj konstruktivne in manj zaostrene komunikacije z bivšo partnerico ter pomoč pri usmeritvi ustreznega vzpodbujanja B. A. k ponovnemu vzpostavljanju stikov z mamo. Prvi nasprotni udeleženec se v ustrezen terapevtski program lahko vključi bodisi samoplačniško bodisi v okviru organizacije, ki izvaja brezplačne terapije, pri čemer naj se za nasvet glede ustrezne organizacije in programov obrne na pristojni center za socialno delo. O tem, da se vključi v ustrezen terapevtski program, je dolžan sodišču predložiti dokazilo najkasneje v 40 dneh po izdaji začasne odredbe. Za primer, da ne bo izvršil obveznosti, se prvemu nasprotnemu udeležencu izreče denarna kazen v višini 300,00 EUR, za vsako ponovno kršitev začasne odredbe se mu izreče nova, višja kazen.

**Povzetek pritožbenih navedb**

2. Prvi nasprotni udeleženec vlaga pritožbo zoper II., III., IV. in VI. točko izreka sklepa, drugi nasprotni udeleženec pa zoper II., III. in IV. točko izreka sklepa. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

Pritožba prvega in drugega nasprotnega udeleženca zoper II., III. in IV. točko izreka sklepa

3. Po oceni prvega in drugega nasprotnega udeleženca je preživnina v mesečnem znesku 180,00 EUR občutno prenizka. Opozarjata, da seštevek stroškov, ki jih je priznalo sodišče prve stopnje, ni znašal 500,00 temveč 530,00 EUR. Sodišče ni pojasnilo, zakaj ni priznalo stroškov mobilnega telefona (10,89 EUR), vozovnice za avtobus (25,00 EUR) in letnega dopusta. Drugi nasprotni udeleženec prejema državno štipendijo v višini 280,00 EUR mesečno, ki pa se ne sme upoštevati pri ugotavljanju otrokovih potreb. Kljub temu, da sodišče prve stopnje ni izrecno zapisalo, da je državno štipendijo, ki jo prejema, upoštevalo pri odmeri preživnine, je iz dosojenega zneska 180,00 EUR to za razumeti. Obrazložitev sklepa je v nasprotju sama s sabo oziroma sklep ni obrazložen. Sodišče prve stopnje ne pojasni, na podlagi česa je zaključilo, da je 180,00 EUR primeren prispevek predlagateljice k preživljanju.

Že iz povzetkov premoženjskega stanja staršev je mogoče razbrati, da ima prvi nasprotni udeleženec nižje dohodke. Drugi nasprotni udeleženec živi pri njemu, s predlagateljico nima stikov. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da prvi nasprotni udeleženec plačuje kredit v mesečnem znesku 325,00 EUR. Ne drži, da prvi nasprotni udeleženec nima drugih preživninskih obveznosti, saj je dolžan preživljati tudi hčerko B. A. Prvi in drugi nasprotni udeleženec ocenjujeta, da je predlog, da se predlagateljici naloži v plačilo 270,00 EUR mesečne preživnine, povsem primeren.

Pritožba prvega nasprotnega udeleženca zoper VI. točko izreka sklepa

4. Prvi nasprotni udeleženec meni, da je odločitev sodišča prve stopnje glede tega, da se glavna obravnava glede predloga za zaupanje v varstvo in vzgojo, določitev stikov in preživnine za mladoletno B. A. prične znova, materialno pravno zmotna. Sodišče prve stopnje je izvedlo že vse potrebne dokaze, zato bi moralo odločiti tudi glede zaupanja mladoletne B. A. v varstvo in vzgojo, ureditve preživnine in stikov.

Ugovor oziroma, podrejeno, pritožba prvega nasprotnega udeleženca zoper VII. točko izreka sklepa

5. Prvi nasprotni udeleženec izpostavlja, da začasna odredba, ki jo je izdalo sodišče po uradni dolžnosti, zanj predstavlja presenečenje. Po njegovi oceni pogoji za izdajo začasne odredbe niso izpolnjeni, kar v nadaljevanju podrobno obrazloži. 6. Predlagateljica je na pritožbi odgovorila in predlaga njuno zavrnitev. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

7. Pritožba prvega nasprotnega udeleženca zoper II., III., IV. in VI. točko izreka ni dovoljena. Pritožba drugega nasprotnega udeleženca zoper II., III. in IV. točko izreka sklepa je utemeljena.

Glede pritožbe prvega in drugega nasprotnega udeleženca zoper II., III. in IV. točko izreka sklepa

8. Kot izhaja iz podatkov spisa, je drugi nasprotni udeleženec dne 25. 1. 2022 postal polnoleten. S pripravljalno vlogo z dne 7. 2. 2022 je sodišče prve stopnje obvestil, da v predmetni postopek vstopa kot udeleženec postopka ter da ga zastopa pooblaščenka. Prvi nasprotni udeleženec tako nima več aktivne legitimacije zahtevati preživnine za polnoletnega drugega nasprotnega udeleženca1, posledično tudi njegova pritožba v delu, ki se nanaša na preživnino za drugega nasprotnega udeleženca, ni dovoljena. Višje sodišče je zato pritožbo prvega nasprotnega udeleženca zoper II., III. in IV. točko izreka sklepa v skladu s 352. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), ker tega na podlagi 343. člena ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1 ni storilo že sodišče prve stopnje, zavrglo.

9. Sodišče prve stopnje je odločitev glede določitve preživnine pojasnilo v 7. do 11. točki obrazložitve. Izčrpno je povzelo navedbe udeležencev postopka v zvezi s potrebami in materialnimi zmožnostmi ter njihove izpovedbe. Nato je zapisalo, "da na podlagi navedb, izpovedb udeležencev postopka in listinskih dokazov zaključuje, da znašajo mesečni stroški za preživljanje drugega nasprotnega udeleženca okrog 500 EUR mesečno (prehrana 150 EUR, stroški šole ob začetku in med šolskim letom, učbeniki, knjige, potrebščine 100 EUR mesečno, oblačila in obutev 100 EUR mesečno, kjer se upoštevajo tudi oblačila za maturantski izlet, stanovanjski stroški 1000 EUR mesečno, kozmetika, čistila, zdravila ipd. 30 EUR mesečno, športne dejavnosti, razvedrilo, rojstni dnevi, zabave okrog 50 EUR na mesec). Sin živi pri očetu, stikov z materjo nima, oče zanj otroškega dodatka ne prejema več. S tem, da prejema državno štipendijo, je obveznost za mld. A. A. staršema bistveno olajšana, poleg tega fant opravlja študentsko delo, da si lahko omogoči še kakšne dobrine poleg osnovnih. Upoštevajoč pridobitne in premoženjske zmožnosti matere in očeta, pri čemer oče za sina skrbi na dnevni bazi, sodišče ocenjuje, da bo mati s plačevanjem zneska v višini 180 EUR mesečno od vložitve predloga dalje svojo preživninsko obveznost primerno izpolnjevala. Sodišče je upoštevalo, da je preživninsko obveznost v višini po 150 EUR mesečno od decembra 2021 mati izpolnila."

10. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri njeni odmeri je treba upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Zajemati mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti pa stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (189. in 190. člen Družinskega zakonika).

11. Sodna praksa je enotna, da gre pri ugotavljanju potreb posameznega otroka za oceno le-teh in ne matematični seštevek posameznih stroškov. Življenjsko logično je namreč, da se stroški, povezani z otrokom, od meseca do meseca razlikujejo in jih ni moč določiti docela natančno. Vendar pa to naziranje sodišča ne odvezuje, da na podlagi 8. člena ZPP skrbno opravi dokazno oceno in svoje ugotovitve tudi argumentirano, logično ter razumljivo predstavi. Drugi nasprotni udeleženec ima prav, ko opozarja na pomanjkljivosti, zaradi katerih se sklepa ne da preizkusiti. Poleg tega, da iz obrazložitve ni razvidno, zakaj je sodišče prve stopnje nekatere stroške upoštevalo in drugih ne in zakaj ravno v taki višini (manjka dokazna ocena), tudi ni razvidno, ali in v kakšni višini je upoštevalo dejstvo, da drugi nasprotni udeleženec prejema državno štipendijo v višini 280 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje je sicer naštelo, katere stroške upošteva in v kakšni višini, vendar se navedeno ne ujema s končnim seštevkom (seštevek znaša 530 EUR, sodišče potrebe ugotovi v višini 500 EUR). Poleg tega zaradi različnih poimenovanj posameznih postavk ni jasno, ali so na primer zatrjevani stroški počitnic vključeni v postavko izletov in podobno. Omenja dejstvo, da nasprotni udeleženec prejema štipendijo, ne pojasni pa, ali je ta prejemek od potreb odštelo v celoti ali le delno in če, zakaj ravno v taki višini. Enako ne pojasni, ali je upoštevalo dohodke iz občasnega dela nasprotnega udeleženca in v kakšni višini. Sodišče prve stopnje tudi ne obrazloži, na podlagi česa je ob ugotovljenih potrebah zaključilo, da je primeren prispevek predlagateljice k preživljanju drugega nasprotnega udeleženca ravno v višini 180,00 EUR (ali zaradi upoštevanja štipendije, razlik v materialnem stanju udeležencev ali drugih razlogov). Sklepa se tako v delu, ki se nanaša na preživnino drugega nasprotnega udeleženca, ne da preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Opisano terja ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Višje sodišče kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ne more samo odpraviti2, ponovitev postopka pred sodiščem prve stopnje pa tudi ne bo povzročila hujše kršitve pravic udeležencev postopka do sojenja brez nepotrebnega odlašanja3. 12. V ponovljenem postopku se mora sodišče prve stopnje opredeliti do vseh pravno odločilnih dejstev. Razlogi o njih naj bodo jasni in nenasprotujoči si, dokazna ocena mora slediti zahtevam 8. člena ZPP. Če bo sodišče prve stopnje ob celoviti dokazni oceni ugotovilo, da dokaznega postopka ni popolno izvedlo, ga bo moralo dopolniti.

Pritožba prvega nasprotnega udeleženca zoper VI. točko izreka sklepa

13. V skladu z 292. členom ZPP lahko senat (oziroma sodnik posameznik) med posvetovanjem in glasovanjem sklene, da se končana glavna obravnava znova začne, če je to potrebno, da se dopolni postopek ali razjasnijo posamezna pomembnejša vprašanja. Sodišče tovrstno odločitev sprejme s sklepom, ki ima značaj sklepa procesnega vodstva, zato zoper njega ni posebne pritožbe (četrti odstavek 298. člena ZPP).4 Glede na navedeno pritožba prvega nasprotnega udeleženca zoper VI. točko izreka sklepa ni dovoljena. Višje sodišče jo je posledično v skladu s 352. členom ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1 (ker tega na podlagi 343. člena ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1 ni storilo že sodišče prve stopnje) zavrglo.

Ugovor oziroma, podrejeno, pritožba prvega nasprotnega udeleženca zoper VII. točko izreka sklepa

14. Drži pritožbena navedba prvega nasprotnega udeleženca, da začasna odredba, ki jo je izdalo sodišče po uradni dolžnosti, zanj predstavlja presenečenje. Sodišče prve stopnje je začasno odredbo izdalo takoj po tem, ko je glavno obravnavo glede mladoletne B. A. začelo znova. Nasprotni udeleženec se tako o začasni odredbi ni imel možnosti izjaviti, zato ni moč uporabiti 273.b člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki določa, da zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka vlogo z dne 14. 7. 2023 obravnavati kot ugovor.

**Sklepno**

15. Na ostale pritožbene navedbe višje sodišče ne odgovarja, saj glede na odločitev niso odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1).

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je na podlagi 3. odstavka 165. člena ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1 pridržana za končno odločbo.

1 Primerjaj na primer VSL Sodba in sklep IV Cp 177/2019 in VSL Sodba in sklep IV Cp 1750/2017. 2 Pritožbena obravnava ima kontrolno funkcijo, lahko tudi delno dopolni manjkajoči dokazni postopek; ne sme pa nadomestiti postopka pred sodiščem prve stopnje. Višje sodišče tudi ne more namesto sodišča prve stopnje napisati manjkajočih razlogov ali odpraviti nejasnosti razlogov. 3 Upoštevaje zlasti, da je sodišče prve stopnje glavno obravnavo začelo znova. 4 N. Betetto v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga/Lojze Ude … - Ljubljana: Uradni list: GV Založba, 2006, stran 622.