Jedro

Opredelitev tožene stranke predstavlja v načelu dispozicijo tožeče stranke. Tožnik je sprva naperil tožbo proti samostojnemu podjetniku S. M., kasneje pa proti družbi z omejeno odgovornostjo, torej proti drugemu pravnemu subjektu. Takšno tožnikovo ravnanje predstavlja subjektivno spremembo tožbe. V takšnem primeru je sicer potrebna privolitev prvotnega in kasnejšega toženca, vendar je takšna privolitev lahko podana konkludentno. Tožena družba z omejeno odgovornostjo se je spustila v obravnavanje in je bilo glede njenega zastopanja tudi predloženo ustrezno potrdilo, prvotni toženec pa se spremembi tožbe ni upiral.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je pri šestem odločanju o tožbenih zahtevkih s sodbo v celoti zavrnilo primarni in podrejeni tožbeni zahtevek. Stališče sodišča je, da je tožnik sklenil pogodbo s samostojnim podjetnikom S. M. in zato toženka ni odgovorna za škodo, ki naj bi tožniku nastala zaradi kršitve pogodbe.

2.Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo proti prvostopenjski sodbi.

3.Tožnik v reviziji proti sodbi pritožbenega sodišča uveljavlja razloge "iz 1., 2.in 3. točke prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP". Revident poudarja, da sta v času sklenitve pogodbe obstajala dva pravna subjekta, ki sta uporabljala naziv A.-M.. V prvem primeru je šlo za družbo z omejeno odgovornostjo, v drugem pa za samostojnega obrtnika S. M., ki je opravljal obrtno gospodarsko dejavnost z imenom S. M. - svetovanje ... s poslovnim sedežem v L. in firmo A.-M. Šlo naj bi torej za eno in isto osebo, ki je imela dve firmi s podobnim nazivom. Sledi podroben časovni pregled tožnikovega označevanja tožene stranke, iz katerega je razvidno, da je tožnik v tožbi zapisal, da toži A.-M., iz L., 27.5.1992 pa je na naroku opredelil toženo stranko kot S. M. "A.-M.", svetovanje .... V pripravljalnem spisu dne 28.10.2002 je tožnik "preciziral" ime tožene stranke kot A.-M. d.o.o. Kronološki potek naj bi kazal na to, da je "s strani tožene stranke šlo že od samega začetka za očitno zavajanje glede imena in naslova tožene stranke". Na to naj bi kazalo tudi razmerje tožene stranke do zavarovalnice A. Sodišče naj bi se tudi preveč ukvarjalo samo z vprašanjem pasivne legitimacije brez upoštevanja dejstva, da je do napačnega poimenovanja tožene stranke s strani tožeče stranke prišlo zgolj zaradi zavajajočih dejanj tožene stranke. Ugotovitev sodišča, da je bila pogodba sklenjena s S. M., naj bi temeljila na tistih dokazih, ki so govorili tem zaključkom v prid, niso pa bili upoštevani dopisi zavarovalnice A.. Toženka je umaknila ugovor neobstoja pasivne legitimacije in zato to vprašanje ni bilo več pomembno ter se zato sodišče z njim ne bi smelo ukvarjati. Treba bi bilo tudi upoštevati, da se nakazuje ugotovitev, da je ob nejasnih razmerjih S. M. zlorabil pravno osebo za oškodovanje tožeče stranke kot upnika, po 6. členu Zakona o gospodarskih družbah - ZGD pa za obveznosti družbe odgovarjajo tudi družbeniki, ki so s premoženjem pravne osebe ravnali kot s svojim lastnim premoženjem.

4.Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ta pa na revizijo ni odgovorila.

5.Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi(1), vloži pa se lahko le zaradi nekaterih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka(2), ki morajo biti v reviziji ustrezno konkretizirane in zaradi zmotne uporabe materialnega prava(3). Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja(4) in zato tudi ne zaradi zmotne dokazne ocene sodišča. 6.Procesna kršitev, ki naj bi bila po revizijskih trditvah v tem, da se pritožbeno sodišče ni jasno opredelilo do listine (dopis zavarovalnice), ni podana. Pritožbeno sodišče se je s tem v zvezi postavilo na pravilno stališče, da je odgovornost posrednika, ki je sprejel vozilo tudi v hrambo, neodvisna od morebitne zavarovalne pogodbe. V takšnem stališču pa je implicirana tudi pravna nepomembnost dejstva, da je bil dopis zavarovalnice naslovljen na toženko. V preostalem delu pa je ugotovitev obeh sodišč o tem, da je bil tožnik v pogodbenem razmerju s S. M., predmet dokazne ocene, ki pa je zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP ni mogoče izpodbijati v revizijskem postopku.

7.Opredelitev tožene stranke predstavlja v načelu dispozicijo tožeče stranke. Tožnik je sprva naperil tožbo proti samostojnemu podjetniku S. M., kasneje pa proti družbi z omejeno odgovornostjo, torej proti drugemu pravnemu subjektu. Takšno tožnikovo ravnanje predstavlja subjektivno spremembo tožbe(5). V takšnem primeru je sicer potrebna privolitev prvotnega in kasnejšega toženca(6), vendar je takšna privolitev lahko podana konkludentno(7). Tožena družba z omejeno odgovornostjo se je spustila v obravnavanje in je bilo glede njenega zastopanja tudi predloženo ustrezno potrdilo, prvotni toženec pa se spremembi tožbe ni upiral. 8.Zavrnitev obeh tožbenih zahtevkov je materialnopravno pravilna. Tožena družba z omejeno odgovornostjo namreč ni stranka spornega pogodbenega razmerja in zato ne odgovarja za škodo, ki naj bi bila po tožbenih trditvah posledica kršitve pogodbe, ki jo je tožnik sklenil s S. M.. S tem v zvezi tudi ni relevantna v reviziji poudarjena okoliščina, da naj bi S. M. odgovarjal za obveznosti družbe v skladu s 6. členom ZGD, saj se navedena zakonska določba nanaša na odgovornost družbenikov, ki pa v konkretnem primeru niso toženi.

9.Revizijske trditve o tem, da naj bi toženka "zavedla" tožnika pri "opredelitvi" tožene stranke v postopku in trditve o "umiku ugovora pasivne legitimacije", so enake trditvam, ki jih je tožnik uveljavljal že v pritožbi proti prvostopenjski sodbi. Revizijsko sodišče s tem v zvezi v celoti soglaša s stališči, ki jih je oblikovalo pritožbeno sodišče ob zavrnitvi tožnikove pritožbe.

10.Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijo na podlagi 378. člena ZPP.

Op. št. (1): Primerjaj določbe prvega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Op. št. (2): Primerjaj določbe 1. in 2. točke 370. člena ZPP.Op. št. (3): Primerjaj 3. točko prvega odstavka 370. člena ZPP.Op. št. (4): Primerjaj določbe tretjega odstavka 370. člena ZPP.Op. št. (5): Primerjaj določbe prvega odstavka 187. člena ZPP.Op. št. (6): Primerjaj določbe drugega odstavka 187. člena ZPP.Op. št. (7): Primerjaj A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, stran 212.