Jedro

Zapuščinsko sodišče je z izdajo izpodbijanega sklepa zgolj sledilo soglasnemu in enotnemu predlogu dedičev, ki jim omogoča izvedbo ustreznih zemljiškoknjižnih vpisov na podlagi sklepa o dedovanju.

Ob dejstvu, da so izdajo izpodbijanega sklepa v vsebini, kot ga je izdalo prvostopenjsko sodišče, predlagali prav vsi dediči, tudi pritožnik, je v tej situaciji razumna smiselna uporaba 173. člena ZD, s katerim prvostopenjsko sodišče pod določenimi pogoji samo spremeni prvotni sklep.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (zadnji odstavek I. točke izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom popravilo besedilo dednega dogovora v sklepu o dedovanju Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, opr. št. II D 1579/1990 z dne 21. 3. 1991 tako, da ga je pod "B/proglaša: "nadomestilo z besedilom, navedenim v I. točki izreka sklepa, med ostalim v zadnjem odstavku sledeče: "A. A. izrecno in brezpogojno dovoljuje, da se pri nepremičninah parc. št. 1264/29 in 1263/2, obe k.o. X, v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine parc. št. 1264/28 iste k.o., vknjiži stvarna služnost pravice hoje in vožnje z vsemi vozili po že obstoječi poljski poti, ki poteka po parc. št. 1264/29 in 1263/2 iste k.o. po obstoječi trasi in obstoječi širini." V II. točki izreka je odločilo, da ostane predmetni sklep v ostalem nespremenjen.

2. Dedič A. A. s pritožbo sklep izpodbija v citiranem zadnjem odstavku I. točke sklepa. Navaja, da stvarna služnost pravice hoje in vožnje z vsemi vozili po že obstoječi poljski poti, ki poteka po parc. št. 1264/29 in 1263/2 v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine 1264/28, vse k.o. X, ni bila nikoli dogovorjena z dednim dogovorom z dne 21. 3. 1991 in se s to služnostjo ne strinja.

3. Dedinja B. B. v odgovoru na pritožbo smiselno predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa. Dedič C. C. se s pritožbo strinja, dedinja D. D. pa pojasnjuje, da ni lastnica oziroma uporabnica zemljišč v neposredni bližini navedenih parcel. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zapuščinski zadevi so dediči po pokojnem E. E. na zapuščinski obravnavi 18. 2. 1991 sklenili dedni dogovor, v katerem so se dogovorili, katere posamezne parcele in dele parcel (opredeljene zgolj opisno in v izmerah) bodo prejeli posamezni dediči na račun svojih dednih deležev. Zapuščinsko sodišče je dedni dogovor v tej vsebini skladno z določbo tretjega odstavka 214. člena Zakona o dedovanju (ZD) povzelo v sklep o dedovanju, četudi ni bil zemljiškoknjižno izvedljiv, saj je bila za nekatere parcele potrebna izvedba parcelacije pred upravnim organom. Navedeni dedni dogovor vsebuje med ostalim tudi zavezo pritožnika, da v breme svoje parcele dopusti dedinji B .B. in vsem njenim pravnim naslednikom do njene parcele pravico hoje in vožnje z vsemi vozili po že obstoječi poljski poti. Navedeni sklep o dedovanju je (skupaj s popravnima sklepoma z dne 20. 3. 1992 in 18. 11. 1996) postal pravnomočen. Zaradi potrebnih vpisov v zemljiško knjigo (vanjo se vpisujejo zemljiške parcele in ne njihovi deli) so dediči po izvedbi parcelacije soglasno predlagali zapuščinskemu sodišču ustrezno dopolnitev sklepa o dedovanju, za ta namen pa predložili listino v obliki (popravljenega) dednega dogovora z dne 13. 7. 2018. Tudi ta listina vsebuje dogovor o vknjižbi stvarne služnosti pravice hoje in vožnje z vsemi vozili po obstoječi poljski poti, ki poteka po parc. št. 1264/29 in 1263/2, k.o. X, ki ju je skladno s sklepom o dedovanju in po izvedeni parcelaciji prejel pritožnik.

6. Zapuščinsko sodišče je z izdajo izpodbijanega sklepa zgolj sledilo soglasnemu in enotnemu predlogu dedičev, ki jim omogoča izvedbo ustreznih zemljiškoknjižnih vpisov na podlagi sklepa o dedovanju z dne 21. 3. 1991. Smiselna uporaba določbe 328. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 332. členom ZPP in 163. členom ZD sicer v konkretnem primeru ne pride v poštev, kajti ne gre za očitno pisno ali računsko pomoto v smislu te določbe, ki bi jo sodišče smelo odpraviti s popravnim sklepom. Glede na prej povzeto stanje zadeve in ob dejstvu, da so izdajo izpodbijanega sklepa v vsebini, kot ga je izdalo prvostopenjsko sodišče, predlagali prav vsi dediči, tudi pritožnik, je bolj na mestu in v tej situaciji razumna smiselna uporaba 173. člena ZD, s katerim prvostopenjsko sodišče pod določenimi pogoji samo spremeni prvotni sklep.

7. Glede na opisane okoliščine zadeve in ker ne drži pritožbena trditev, da služnost v breme pritožnikovih parcel ni bila nikoli dogovorjena z dednim dogovorom, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).