Jedro

Med izjemno zahtevna se uvrščajo le najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, ko je na primer treba odgovoriti na več zahtevnih strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je treba pritegniti k izdelavi mnenja tudi strokovnjake iz drugih področij, preštudirati ogromno dodatne literature in tako dalje. Zgolj dejstvo, da predmet cenitve ni bila ena sama nepremičnina, temveč kompleks nepremičnin, za zaključek, da je cenitev upoštevajoč kriterije iz pravilnika izjemno zahtevna, ne zadošča. Zahtevnost cenitve je namreč odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo cenitve; časa, ki ga ima cenilec na voljo, da ga pripravi; kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet cenitve; ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti cenitve.

Za izjemno zahtevna mnenja gre takrat, ko je zadana naloga cenilcu tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, ki upravičujejo nagrado v najvišji višini. Še toliko bolj izjemni pa so zato primeri, ko se ta nagrada skladno še dodatno poviša, največ do 50 % najvišjih določenih vrednosti. Izvedenec oziroma cenilec mora zato v zahtevi za nagrado opredeljeno pojasniti, zakaj ocenjuje, da je bilo izvedeno delo izjemno zahtevno in izkazati, da je odstopanje zahtevnosti takšno, da utemeljuje povišanje nagrade v določenem odstotku (a največ do 50%).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu (glede višine nagrade za izdelavo pisne cenitve) potrdi.

II. Cenilec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodnemu cenilcu A. A., za opravljeno izvedensko delo odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške po obračunu z dne 14. 10. 2014 v skupnem znesku 1.576,88 EUR (1. točka izreka). Nadalje je odločilo, da je od predlaganega celotnega izplačila treba obračunati in plačati 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 139,55 EUR in 0,53 % prispevka za poškodbe pri delu v višini 8,36 EUR (2. točka izreka); da sodni cenilec ni zavezanec za DDV (3. točka izreka); da plačilo skupnega zneska v višini 1.724,79 EUR izvrši finančno računovodska služba Okrožnega sodišča v Kranju iz vnaprej založenega predujma (š. 034441) (4. točka izreka); da se neto znesek osebnega prejemka nakaže na osebni račun sodnega cenilca pri X, št. 000, na ustrezne račune DURS pa se nakaže akontacija dohodnine, prispevke v breme izplačevalca 8,85 % prispevek PIZ in 0,53 % prispevek za poškodbe pri delu ter v breme izvajalca 6,36 % prispevek za zdravstveno zavarovanje (5. točka izreka); ter da se izplačilo izvede v 45 dneh po pravnomočnosti tega sklepa oziroma v rokih, določenih z ZPIRS (6. točka izreka).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo cenilec, in ga izpodbija v delu, v katerem sodišče prve stopnje ni (v celoti) ugodilo njegovemu predlogu za nagrado za izdelavo mnenja. Sodišče prosi, da mu nagrado prizna v predlaganem znesku zaradi težavnosti in zahtevnosti zadane naloge. Priglaša strošek takse za pritožbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in podatkov v spisu izhaja, da je sodni cenilec v stroškovniku z dne 14. 10. 2014 za pisno izdelavo mnenja (cenitve) priglasil nagrado v višini 459,00 EUR s 1,5-kratnim povišanjem ter nagrado v višini 276,00 EUR. Sodišče prve stopnje cenilcu povišanja nagrade v višini 1,5-kratnika ni priznalo. Svojo odločitev je pojasnilo tako, da je upnik predlagal opravo ločene cenitve za parcelo ID znak 000, sodni cenilec pa je tudi zaračunal izdelavo dveh cenitev (v znesku 276,00 EUR in v znesku 459,00 EUR), zato ob upoštevanju, da mu je sodišče priznalo nagrado za opravo dveh cenitev, od tega za eno v najvišji določeni višini (za izjemno zahtevno cenitev), sodni cenilec do še dodatno uveljavljanega povečanja nagrade ni upravičen.

6. Višje sodišče izpodbijani odločitvi sodišča prve stopnje pritrjuje. Cenilec v pritožbi sicer zavzema stališče, da gre v obravnavanem primeru za izredno zahtevno mnenje, saj kompleks nepremičnin obsega stanovanjsko hišo z delavnico v izmeri preko 1.000 m2 in zemljiščem na ločeni lokaciji, 3 industrijske hale in eno v gradnji, ter pisarniške in skladiščne prostore z zemljišči, vse skupaj 5.500 m2 prostorov, gradbeno zazidljivo zemljišče na na ločeni lokaciji in dve kmetijski zemljišči, vendar zgolj s temi trditvami (ki jih prvič podaja šele v pritožbi – primerjaj prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) cenilec ne more uspešno izkazati, da je upravičen do izrednega povišanja nagrade skladno s tretjim odstavkom 47. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju: Pravilnik).

7. Pravilnik v 51. členu določa štiri razpone nagrad za pisni izvid in mnenje oziroma cenitev, in sicer za: manj zahtevno, zahtevno, zelo zahtevno in izjemno zahtevno. Za izdelavo izjemno zahtevnih izvidov in mnenj oziroma cenitev se sme sicer nagrada ustrezno povečati, za največ do 50 % določene najvišje vrednosti (tretji odstavek 47. člena Pravilnika), vendar pa v obravnavani zadevi ta določba ne pride v poštev. Že iz same razvrstitve nagrad v 51. členu Pravilnika je mogoče sklepati, da gre za izjemno zahtevna mnenja takrat, ko je zadana naloga cenilcu tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, ki upravičujejo nagrado v najvišji višini. Še toliko bolj izjemni pa so zato primeri, ko se ta nagrada skladno s tretjim odstavkom 47. člena Pravilnika še dodatno poviša, največ do 50 % najvišjih določenih vrednosti. Izvedenec oziroma cenilec mora zato v zahtevi za nagrado opredeljeno pojasniti, zakaj ocenjuje, da je bilo izvedeno delo izjemno zahtevno in izkazati, da je odstopanje zahtevnosti takšno, da utemeljuje povišanje nagrade v določenem odstotku (a največ do 50%).(1) V obravnavanem primeru cenilec v zahtevi za nagrado ni navedel nobenih dejstev ali predlagal dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je cenitev, upoštevajoč pravne standarde, treba oceniti kot izjemno zahtevno, niti ni nadalje z ničimer izkazal, da cenitev v obravnavanem primeru po zahtevnosti izdelave upravičuje povišanje nagrade v najvišjem možnem odstotku. Povišanja nagrade, za katero se v pritožbi zavzema cenilec, mu že zato ni mogoče priznati.

8. Višje sodišče še pojasnjuje, da kot izjemno zahtevna sodišče ocenjuje le najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, ko je na primer treba odgovoriti na več zahtevnih strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je treba pritegniti k izdelavi mnenja tudi strokovnjake iz drugih področij, preštudirati ogromno dodatne literature in tako dalje.(2) Navedenim kriterijem obravnavana cenitev tudi po oceni višjega sodišča ne zadosti. Zgolj dejstvo, da predmet cenitve ni bila ena sama nepremičnina, temveč kompleks nepremičnin, za zaključek, da je cenitev upoštevajoč kriterije iz pravilnika izjemno zahtevna, ne zadošča. Zahtevnost cenitve je namreč odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo cenitve; časa, ki ga ima cenilec na voljo, da ga pripravi; kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet cenitve; ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti cenitve (četrti odstavek 47. člena Pravilnika). V predmetni zadevi je cenilec skladno z napotki sodišča v sklepu o postavitvi cenilca z dne 17. 4. 2014 opravil ogled nepremičnin, napravil fotografije, pridobil potrdilo o namenski rabi in drugo potrebno dokumentacijo, ugotovil, ali imajo objekti na nepremičninah veljavno gradbeno dovoljenje ter v sklepu o postavitvi cenilca opredeljene nepremičnine ocenil po tržni vrednosti na dan cenitve. Za izdelavo cenitve mu je sodišče prve stopnje sprva postavilo 60-dnevni rok (sklep z dne 17. 4. 2014), vendar je cenilca kasneje pozvalo, naj (zaradi postopkovnih zapletov) ne prične s cenitvijo (dopis z dne 22. 4. 2014), nato pa mu je rok naknadno podaljšalo za 30 dni (sklep z dne 4. 6. 2014), in kasneje na njegovo prošnjo še enkrat za 30 dni (sklep z dne 20. 8. 2014) in enkrat za 10 dni (sklep z dne 29. 9. 2014). Upoštevajoč zastavljeno nalogo in čas, ki ga je za izdelavo cenitve cenilec imel na voljo, je zaključek sodišča prve stopnje, da izvedenec oziroma cenilec do 1,5-kratnega povišanja nagrade ni upravičen, tudi po presoji višjega sodišča pravilen.

9. Pritožba cenilca glede na navedeno ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), jo je zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Cenilec s pritožbo ni uspel, zato je višje sodišče sklenilo, da sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1311/2014 z dne 7. 5. 2014, sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 215/2014 z dne 22. 5. 2014. Op. št. (2): Sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 100/2011 z dne 20. 5. 2011.