Jedro

Predlagatelj v pritožbi navaja, da se na podlagi izpodbijanega akta o sistemizaciji delovnih mest premešča 18 javnih uslužbencev, ter da se določena delovna mesta ukinjajo, določena pa na novo sistemizirajo. Vse navedeno na vsebino Odloka ne vpliva. Ukinjanje ter sistemiziranje delovnih mest je v celoti v pristojnosti župana, kot to določa 20. čl. Odloka in 50. čl. ZLS. Tudi vsa premeščanja javnih uslužbencev so skladno s 33. čl. ZJU v pristojnosti predstojnika, torej župana.

Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, saj je bilo nepravilno sestavljeno. ZDSS-1 v 1. odst. 14. čl. določa, da v delovnih (individualnih in kolektivnih) in socialnih sporih odloča sodišče prve stopnje v senatu, razen če ta zakon določa, da odloča sodnik posameznik. Kdaj odloča sodnik posameznik je določeno v 2. in 3. odst. 14. čl. ZDSS-1, pri tem pa zakon omenja le nekatere individualne delovne spore in nekatere socialne spore. V kolektivnih delovnih sporih sodišče prve stopnje vedno odloča v senatu. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe pa je prvostopno sodišče v tem sporu odločilo po sodnici posameznici, zaradi česar je podana navedena bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Tudi če se stranki odpovesta glavni obravnavi, mora prvostopno sodišče odločati na seji senata.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo predlog predlagatelja za ugotovitev neskladnosti Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Občinski upravi Občine A. št. ... z dne 18. 4. 2016 z zakonom in zahtevek na odpravo tega akta (I. tč. izreka). Predlagatelju je naložilo, da nasprotnemu udeležencu povrne stroške postopka v znesku 1.188,05 EUR s pp (II. tč. izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. ZPP pritožuje predlagatelj s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da predlogu ugodi, nasprotnemu udeležencu pa naloži plačilo stroškov postopka in pritožbenih stroškov. Navaja, da se z obrazložitvijo in utemeljitvijo prvostopnega sodišča ne more strinjati, saj je pravno zmotno in protispisno, za ugotovitve, ki so navedene, pa nima podlage v predlaganih dokazih in se odločitve niti ne da preizkusiti. Iz obrazložitve izpodbijanega akta izhaja, da se od 36 sistemiziranih delovnih mest skupno premešča 18 javnih uslužbencev in ukinja pravna služba, pri čemer se delovna mesta na novo sistemizirajo in tudi ukinjajo. Šlo je torej za obširno reorganizacijo, ki ni zajeta v odloku iz leta 2007, pa tudi ne v spremembi odloka iz leta 2011. Odločitev sodišča prve stopnje, da naj bi šlo le za "lepotne popravke", ki jih je dopuščal sprejeti odlok, nima podlage v listinskih dokazih. Sodišče prve stopnje se sklicuje na 3. odst. 15. čl. odloka iz leta 2007, ki naj bi dopuščal oblikovanje referatov oz. drugih oblik notranje organiziranosti. Vendar navedeni 15. čl. določa le, da se v občinski upravi lahko ustanovijo tudi druge notranje organizacijske enote, nima pa nobenih določb o njihovem ukinjanju in tudi ne o oblikovanju referatov. Glede na vsebinske spremembe akta o notranji organizaciji in sistemizaciji je njegov sprejem nezakonit, ker bi skladno z 2. odst. 49. čl. Zakona o lokalni samoupravi moral biti predhodno spremenjen odlok. Odlok ureja občinsko notranjo organizacijo in delovna področja v širšem smislu in njegov sprejem je nujni pogoj za uresničitev vsake občinske uprave. Ker nasprotna udeleženka ni postopala skladno z zakonom, podlage za sprejem novega akta pa tudi ni imela v že obstoječem odloku, je bil izpodbijani akt nezakonito sprejet, saj notranje organizacije in spremenjenih nalog ni predhodno potrdil občinski svet kot edini pristojen za takšno odločanje. Predlagatelj priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Zagrešilo pa je absolutno bistveno kršitev določb postopka po 1. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, saj je bilo pri odločanju nepravilno sestavljeno (1. odst. 14. čl. ZDSS-1).

5. Pritožba neutemeljeno navaja, da je nasprotna udeleženka z izpodbijanim aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest izvedla tako velike spremembe, da bi na podlagi 2. odst. 49. čl. Zakona o lokalni samoupravi (ZLS, Ur. l. RS, št. 72/93 in nasl.) morala predhodno spremeniti Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine A. (Odlok, Ur. l. RS, št. 21/2007, 34/2011). ZLS v 1. odst. 49. čl. določa, da občinska uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. V 2. odst. 49. čl. pa je določeno, da občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana s splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo. Skladno s 50. čl. ZLS podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.

6. Na podlagi 2. odst. 49. čl. ZLS je Občinski svet Občine A. na seji 28. 2. 2007 sprejel Odlok ter nato na seji 21. 4. 2011 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka. Z Odlokom so bile v občinski upravi v 15. čl. ustanovljene štiri organizacijske enote, v členih 16 - 19 pa so določena delovna področja teh organizacijskih enot. V 20. čl. Odloka je županu dano pooblastilo, da izda pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji.

7. Predlagatelj v pritožbi sam navaja, da se na podlagi izpodbijanega akta premešča 18 javnih uslužbencev ter da se določena delovna mesta ukinjajo, določena pa na novo sistemizirajo. Vse navedeno na vsebino Odloka prav nič ne vpliva. Ukinjanje ter sistemiziranje delovnih mest je v celoti v pristojnosti župana, kot to določa 20. čl. Odloka in 50. čl. ZLS. Tudi vsa premeščanja javnih uslužbencev so skladno s 33. čl. Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.) v pristojnosti predstojnika, torej župana.

8. Tudi ukinitev pravne službe na vsebino Odloka ne vpliva. Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da pravna služba ni bila ustanovljena kot organizacijska enota oz. kot oddelek, kar je razvidno iz vsebine 15. čl. Odloka. Ob tem je prvostopno sodišče utemeljeno opozorilo, da se na podlagi 3. odst. 15. čl. Odloka oz. 1. čl. Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka, v oddelkih lahko oblikujejo referati oz. druge oblike notranje organiziranosti v skladu s potrebami dela in organizacijo dela. Kot izhaja iz vsebine nalog oddelka za splošne zadeve je bila pravna služba očitno oblikovana kot referat oz. posebna služba v tem oddelku. Tako je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da zaradi ukinitve pravne službe nasprotnemu udeležencu predhodno ni bilo potrebno spreminjati Odloka.

9. Pravilna je razlaga prvostopnega sodišča, da tudi prenos stanovanjskih zadev iz oddelka za okolje in prostor v oddelek za gospodarske in družbene dejavnosti ne vpliva na vsebino Odloka, saj so stanovanjske zadeve vsebovane v opisu nalog obeh oddelkov.

10. Neutemeljena je pritožba, ko trdi, da bi prvostopno sodišče obseg sprememb z novo organizacijo in sistemizacijo lahko ugotovilo šele s primerjavo prejšnjega in novega akta. Ob tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da niti predlagatelj niti nasprotni udeleženec takšnega dokaznega predloga nista podala. Obe stranki sta soglašali, da sodišče prve stopnje o zadevi odloči brez obravnave na podlagi njunih navedb in listinskih dokazov v spisu ter sta izrecno umaknili dokazne predloge za zaslišanje prič. Kljub temu pa se je sodišče prve stopnje že na podlagi vsebine Odloka in izpodbijanega akta lahko prepričalo, da nasprotna udeleženka z novim aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ni spreminjala notranjih organizacijskih enot (oddelkov) niti ne njihovega delovnega področja ter nalog. Zato predhodno spreminjanja Odloka ni bilo potrebno.

11. Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti ugotovilo, da je prvostopno sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, saj je bilo nepravilno sestavljeno. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04 in nasl.) v 1. odst. 14. čl. določa, da v delovnih (individualnih in kolektivnih) in socialnih sporih odloča sodišče prve stopnje v senatu, razen če ta zakon določa, da odloča sodnik posameznik. Kdaj odloča sodnik posameznik je določeno v 2. in 3. odst. 14. čl. ZDSS-1, pri tem pa zakon omenja le nekatere individualne delovne spore in nekatere socialne spore. V kolektivnih delovnih sporih sodišče prve stopnje vedno odloča v senatu. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe pa je prvostopno sodišče v tem sporu odločilo po sodnici posameznici, zaradi česar je podana navedena bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Tudi če se stranki odpovesta glavni obravnavi, mora prvostopno sodišče odločati na seji senata.

12. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 354. čl. ZPP).

13. Izrek o stroških temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP.