Jedro

Tožnica kot spremenjeno okoliščino navaja dolgove, ki jih ima iz naslova prejetih posojil in izvršilnih postopkov, ki pa pri določitvi oziroma spremembi določene preživnine niso in ne morejo biti pravno relevantne, saj ima preživninska obveznost prednost pred vsemi ostalimi terjatvami.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se njena dolžnost plačevanja preživnine, ki je bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju II P 198/2007 z dne 26.11.2008, za oba toženca skupaj določena v znesku 220,00 EUR, zniža na 120,00 EUR mesečno ter da se tožnico oprosti plačila preživnine za obdobje od leta 2008 v skupni višini 9.360,00 EUR. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njune stroške v znesku 153,00 EUR.

2. Tožeča stranka izpodbija sodbo v celoti, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov, in navaja, da je sodišče zavrnilo vse njene dokazne predloge, s katerimi bi dokazovala obstoj in višino svojih kreditov ter izvršilnih postopkov, ki tečejo proti njej, zaradi katerih ni zmožna plačevati preživnine v prisojenem znesku. Sodišče ji prav tako ni omogočilo, da bi dokazala izboljšane premoženjske zmožnosti očeta. Opozarja, da ne želi oprostitve preživninske obveznosti, temveč zgolj znižanje do višine, ki ji bo omogočala preživetje. Zapadlo preživninsko obveznost od leta 2008 je že izpolnila, in sicer je za njeno poplačilo najela kredit. Zaradi vsega navedenega je v hudi finančni stiski, prejema namreč le minimalno plačo. Njeni mesečni dohodki ne znašajo preko celotnega leta 710-750 EUR, saj večkrat zaradi praznikov in dopustov prejme le 600-620 EUR. Poleg tega mesečno za čas, ko sinova bivata pri njej, potroši 100,00 EUR za hrano, pijačo in ostale potrebščine. Ne drži, da v stanovanju, kjer živi, prebiva tudi D. D., tega sodišče ni preverilo. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih).

6. Tožnica v predmetni pravdi kot spremenjene okoliščine smiselno uveljavlja zmanjšane zmožnosti plačevanja preživnine, saj prejema le minimalni osebni dohodek, poleg tega pa ima najetih več kreditov in zoper njo teče več izvršilnih postopkov, zaradi česar preživnine v dosojeni višini ni zmožna plačevati. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da navedene dejanske okoliščine niso pravno relevantne.

7. Tožnica je namreč od oktobra 2006, torej tudi v času izdaje sodbe II P 198/2007, s katero je bila določena preživnina, zaposlena v istem podjetju in prejema primerljive dohodke kot sedaj, pri čemer je sodišče pri določitvi preživnine upoštevalo tudi dejstvo, da je bila tožnica vse do septembra 2006 brez redne zaposlitve in je zato za ta čas (od oktobra 2005 do septembra 2006) določilo preživnino v bistveno nižjem znesku (za oba toženca skupaj 108,00 EUR). Tožnica kot spremenjeno okoliščino navaja dolgove, ki jih ima iz naslova prejetih posojil in izvršilnih postopkov, ki pa pri določitvi oziroma spremembi določene preživnine niso in ne morejo biti pravno relevantne, saj ima preživninska obveznost prednost pred vsemi ostalimi terjatvami. Zato poizvedbe o obstoju in višini kreditov ter izvršilnih postopkih, ki tečejo zoper tožnico, odločitve ne morejo spremeniti.

8. Iz razlogov izpodbijane sodbe nadalje izhaja, da zaenkrat niso spremenjene niti potrebe obeh otrok, pa tudi stiki se izvršujejo enako (torej ne v večjem obsegu) vse od izdaje sodbe II P 198/2007 dalje, zato preživnine ni mogoče znižati iz naslova stroškov, porabljenih za toženca v času, ko bivata pri tožnici. Tudi oče otrok prejema primerljive dohodke kot jih je v času določitve preživnine, prav tako je že tedaj prejemal otroški dodatek v enaki višini. Tožnica kakšnih konkretiziranih trditev v smeri spremenjenih dohodkovnih oziroma premoženjskih zmožnosti očeta ni zatrjevala, niti tega ni storila v pritožbi, kljub temu, da jo je sodišče na naroku izrecno pozvalo k navedbi spremenjenih okoliščin in dokaznim predlogom v tej smeri.

9. Vprašanje, ali pri tožnici prebiva tudi D. D. za presojo sodišča ni bilo pravno relevantno. Sodišče je tožnici le pojasnilo, da lahko, kolikor ta pri njej dejansko prebiva, tudi od njega terja plačilo stanovanjskih stroškov in si s tem tudi nekoliko olajša plačevanje svoje preživninske obveznosti.

10. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 353. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Tožnica je dolžna na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP sama kriti svoje pritožbene stroške, saj s pritožbo ni uspela, tožena stranka pa na temelju 155. člena ZPP stroške odgovora na pritožbo, kajti ta ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča.