Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
6. 10. 2005
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Tjaše Kodermac in Jordana Kodermaca iz Solkana na seji dne 6. oktobra 2005
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. točke drugega odstavka 10. člena Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 45/98, 67/98, 110/99, 59/01, 86/04 in 26/05 – ur.p.b) se zavrne.
1.Pobudnika menita, da je 1. točka drugega odstavka 10. člena Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (v nadaljevanju ZPOOSRP-UPB1) v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker določa upravičence do sredstev proračuna Republike Slovenije za popotresno obnovo objektov (v nadaljevanju sredstva državne pomoči) na podlagi stalnega prebivališča osebe. Zatrjujeta, da pred in po potresu nista imela stalnega prebivališča na območju, ki ga je prizadel potres. Menita, da je izpodbijana določba diskriminacijska do državljanov Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališča na območju Posočja, so pa lastniki nepremičnin na tem območju. Navajata, da je Posočje geografsko nerazvito območje, zato se je veliko prebivalcev moralo izseliti. Ker je potres te nezasedene objekte še dodatno poškodoval in objekti niso bili deležni sanacije, je ljudem onemogočena vrnitev v domači kraj. Določeni stanovanjski objekti naj bi bili v času potresa tudi v fazi prenove, zato so bili nevseljivi in investitorji niso mogli prijaviti stalnega prebivališča. Z izpodbijano ureditvijo naj bi bili izločeni iz pridobitve sredstev državne pomoči, čeprav so imeli namen selitve po zaključku obnove. V dopolnitvi pobude še navajata, da je taka ureditev tudi krši 32. člen Ustave (svoboda gibanja) in 67. člen Ustave (lastnina). Pobudnika sta priložila zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega izhaja, da sta lastnika nepremičnine na območju Posočja.
2.Pobudnika izpodbijani določbi očitata neskladje z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker naj bi pri pridobitvi sredstev državne pomoči razlikovala med lastniki nepremičnin na območju Posočja glede na stalno prebivališče. Načela enakosti pred zakonom ni mogoče pojmovati kot enostavno splošno enakost vseh, pač pa kot enako obravnavanje enakih dejanskih stanj. Po ustaljeni presoji Ustavnega sodišča načelo enakosti pred zakonom ne pomeni, da predpis ne bi smel različno urejati enakih položajev pravnih subjektov, pač pa, da tega ne sme početi samovoljno. Navedeno načelo zato zakonodajalcu ne preprečuje, da v mejah svoje pristojnosti določa kriterije, po katerih bo določena podobna dejanska stanja med seboj razlikoval in nanje vezal različne pravne posledice. Za razlikovanje mora obstajati razumen, iz narave stvari izhajajoč razlog.
3.ZPOOSRP-UPB1 določa oblike in način izvajanja pomoči Republike Slovenije pri ukrepih popotresne obnove objektov in spodbujanja razvoja na območju, ki ga je prizadel potres s prvim sunkom dne 12. 4. 1998 (1. člen). Ukrepi popotresne obnove med drugimi obsegajo dodeljevanje sredstev državne pomoči, namenjenih popotresni obnovi objektov, in zagotavljanje njihove namenske uporabe. Iz Predloga Zakona o popotresni obnovi in spodbujanju razvoja v Posočju – EPA 492 – II – hitri postopek (Poročevalec DZ, št. 33/98) izhaja, da je ZPOOSRP-UPB1 intervencijski zakon, ki je namenjen odpravi katastrofalnih posledic potresa z dne 12. 4. 1998. Namenjen je hitri vzpostavitvi normalnega stanja za bivanje in delo s potresom prizadetih prebivalcev ob upoštevanju socialnega stanja upravičencev pri dodeljevanju nepovratnih sredstev za objekte oseb zasebnega prava.
4.Prva točka drugega odstavka 10. člena ZPOOSRP-UPB1 omogoča pridobiti sredstva državne pomoči za obnovo tistih stanovanjskih objektov, v katerih so na dan potresa prebivale osebe s stalnim bivališčem v njih. Iz navedenega izhaja, da zakonodajalec pri podelitvi sredstev državne pomoči razlikuje med posameznimi poškodovanimi stanovanjskimi objekti glede na prijavljeno stalno bivališče v njih. Če v poškodovanem stanovanjskem objektu nobena oseba ni imela prijavljenega stalnega bivališča,[1] je potreba po hitri obnovi in vzpostavitvi prejšnjega stanja bistveno manjša, kot pri objektih, v katerih osebe stalno prebivajo. Ker je ZPOOSRP-UPB1 namenjen hitri vzpostavitvi normalnega stanja za bivanje in delo s potresom prizadetih prebivalcev,[2] po mnenju Ustavnega sodišča obstaja razumen razlog za različno ureditev pogojev za pridobitev sredstev državne pomoči. Zato so trditve pobudnikov o neskladnosti 1. točke drugega odstavka 10. člena ZPOOSRP-UPB1 z drugim odstavkom 14. člena Ustave očitno neutemeljene. Stalno prebivališče je sicer osebna okoliščina, na podlagi katere ni dopustno diskriminiranje v človekovih pravicah (tako Ustavno sodišče npr. v odločbi št. U-I-149/97 z dne 13. 11. 1997, OdlUS VI, 143). Vendar pobudnika ne zatrjujeta, da bi bila pravica pridobiti sredstva državne pomoči pravica iz prvega odstavka 14. člena Ustave. Zato je pobuda v tem delu očitno neutemeljena.
5.Pritožnika nista utemeljila, s čim naj bi izpodbijana ureditev posegala v 32. in 67. člen Ustave, zato Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti teh navedb.
6.Ker je pobuda za oceno ustavnosti 1. točke drugega odstavka 10. člena ZPOOSRP-UPB1 očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo.
7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.
Predsednik dr. Janez Čebulj
Opombi:
[1]Izpodbijani predpis uporablja pojem "stalno bivališče", pod katerim je treba razumeti stalno prebivališče kot ga določa 3. člen Zakona o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 9/01 – ZPPreb). Po omenjeni določbi je stalno prebivališče naselje, kjer se posameznik naseli z namenom, da v njem stalno prebiva, ker je to naselje središče njegovih življenjskih interesov.
[2]ZPOOSRP-UPB1 je začel veljati dva meseca po potresu, dne 13. 6. 1998.