Jedro

Glede na dejansko stanje parcele, ki je v naravi dejansko nepozidana ter predstavlja zelenjavni vrtiček in travniško površino, ni podana ovira za vrnitev po določbi prvega odstavka 32. člena ZDen.

Glede vabila pooblaščencu tožnice na ustno obravnavo in ogled, ki je bil opravljen 15. 11. 2011, sodišče ugotavlja, da iz spisa zadeve izhaja, da je pooblaščenec tožnice vabilo prejel 7. 11. 2011, kar med strankama ni sporno. Prav tako ni spora o tem, da na prvostopenjski organ ni naslovil prošnje za preložitev obravnave in ogleda. Zato se zdaj ne more uspešno sklicevati, da je bil 8 dni, kolikor pred datumom ustne obravnave in ogleda je pooblaščenec tožnice vabilo prejel, prekratek rok za posvetovanje s stranko (tožnico) ter da je bila zato tožnici kršena pravica do izjave.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z odločbo z dne 15. 5. 2013 v s to tožbo izpodbijanem delu odločil: da je A.A. (stranka z interesom v tem upravnem sporu) upravičena do vračila zemljišča v last in posest: parc. št. 604/14, pašnik v izmeri 176 m2, vpisanega v zk (ID ...) k.o. ..., kot last Mestne občine ... (točka 2.1 izreka); odločil, da mora zavezanka za vrnitev pod točko 2.1 izreka – Mestna občina ... (tožnica v tem upravnem sporu) dopustiti vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini, navedeni v izreku pod točko 2.1 v korist upravičenke in izročiti to nepremičnino v posest v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe (točka 2.2 izreka) ter da je ta odločba podlaga za vpis lastninske pravice na nepremičnini iz točke 2.1 izreka, v korist upravičenke v zemljiški knjigi, ki ga izvede Zemljiška knjiga po pravnomočnosti te odločbe po uradni dolžnosti (točka 4 izreka). V obrazložitvi v zvezi z izpodbijanim delom prvostopenjske odločbe navaja, da so bila z odločbo o nacionalizaciji z dne 25. 7. 1995 med drugimi nacionalizirana zemljišča parc. št. 604/2 – njiva v izmeri 1054 m2, 604/3 – vrt v izmeri 392 m2 in parc. št. 604/4 – stavbišče v izmeri 93 m2, katerih lastnici sta bili A.A. in B.B., vsaka do ene polovice. Vlagateljici zahteve za denacionalizacijo sta ostali uporabnici nepremičnin do odvzema iz posesti z odločbo z dne 13. 7. 1967, pri čemer je bila A.A. izključna uporabnica parc. št. 604/2, B.B. pa parc. št. 604/7, obe k.o. ... Po nacionalizaciji predmetnih zemljišč je na tem območju nastajala stanovanjska soseska. Organ zaključuje, da je bil dejansko upravičenki A.A. vzet del parc. št. 604/2 v izmeri 248 m2 za nastalo parc. št. 598/13 k.o. …, ki je bila kasneje izbrisana. Sedanje stanje pa je: parc. št. 598/14 - cesta, parc. št. 604/14 – pašnik v izmeri 176 m2 in parc. št. 604/22 – pašnik v izmeri 142 m2, vse k.o. ... Dalje navaja, da je bila 15. 11. 2011 opravljena ustna obravnava z ogledom v naravi v prisotnosti vlagateljic ter zavezanke za odškodnino, zastopnik tožnice pa se obravnave in ogleda ni udeležil. Na ogledu na terenu je bilo ugotovljeno, da je parc. št. 604/14 v naravi zelenjavni vrt, parc. št. 598/14 predstavlja cesto skozi strnjeno stanovanjsko naselje, parc. št. 604/22 pa je asfaltirano parkirišče. V zvezi z navedbo tožnice tudi odgovarja, da je bil pooblaščenec tožnice pravilno vabljen na ogled parcele z dne 15. 11. 2011, saj je vabilo prejel 8 dni pred ogledom. Kolikor bi zaradi težav s komunikacijo s svojo stranko prosil za predložitev obravnave, bi mu bilo verjetno ugodeno, a tega ni storil. Zaključuje, da je tožnica zavezanka za vračilo dejansko nezazidanega stavbnega zemljišča sedanje parc. št. 604/14 k.o. ... v skladu z 32. členom ZDen. Ker torej ta parcela ni bila oddana za gradnjo oziroma na njej gradnja ni bila začeta, je dolžnost zavezanke, da jo vrne v naravi.

2. Drugostopenjski organ je z odločbo z dne 8. 1. 2014 pritožbo tožnice zoper prvostopenjsko odločbo zavrnil. 3. Tožnica vlaga tožbo zoper točke 2.1, 2.2 in 4 izreka prvostopenjske odločbe. V tožbi navaja, da je bila zahteva za denacionalizacijo vložena 19. 11. 1993, o njej pa je bila tožnica obveščena šele 14. 10. 2011, torej 18 let po vložitvi zahteve. Meni, da ji je bila s tem kršena pravica do sodnega odločanja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu Ustave RS. Dalje izpostavlja, da na ogled dne 28. 10. 2011 sploh ni bila vabljena. V zvezi z vabilom na ustno obravnavo in ogled z dne 15. 11. 2011 pa navaja, da je njen pooblaščenec vabilo prejel 7. 11. 2011 in se v tako kratkem času tudi posvetovati ni mogel s svojo stranko, zaradi česar se ustne obravnave brez napotil stranke ni mogel udeležiti. Glede na to, da je od prejema vabila na narok do izvedbe naroka preteklo natanko 8 dni, meni, da je že iz tega razloga podana bistvena kršitev določb postopka, ki obenem pomeni tudi kršitev ustavne pravice do izjave iz 22. člena Ustave RS. Dalje navaja, da je bila sporna parcela tožnici nacionalizirana in odvzeta iz posesti za izgradnjo cestnega omrežja v soseski ... Investitor Stanovanjsko podjetje ... je pridobil za gradnjo veljavno lokacijsko dovoljenje in gradbeno dovoljenje tudi za sporno zemljišče zaradi realizacije izgradnje komunalne infrastrukture v soseski ... Tožnica meni, da je ta okoliščina pravno relevantna za odločitev v zadevi na podlagi prvega odstavka 32. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Glede na to, da je bila gradnja realizirana, to pomeni, da vrnitev v naravi sporne parcele ni možna, čeprav na njej ni vidnih objektov. Meni, da dejstvo, da je parc. št. 604/14 ostala samostojna parcela, na kateri je vrtiček, še ne spreminja statusa zemljišča, za katerega je bilo v postopku ugotovljeno, da je nezazidano komunalno opremljeno stavbno zemljišče. Tožnica pa je mnenja, da tudi na podlagi določb Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL) vrnitev v naravi spornega zemljišča ni mogoča. To zemljišče navkljub dejstvu, da je nepozidano, predstavlja funkcionalno zemljišče, ki pripada vsakokratnim uporabnikom stavb. Zato že iz tega razloga denacionalizacija spornega zemljišča sredi soseske ... ni dopustna. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in v točkah 2.1, 2.2 in 4 izreka odpravi izpodbijano odločbo in zadevo v tem delu vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, toženki pa naloži povrnitev njenih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravni spis zadeve.

5. Stranka z interesom, denacionalizacijska upravičenka A.A., v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, da tožbo zavrne in navaja, da sporna parcela predstavlja nepozidan travnik in da pod in nad njim ne teče nobena napeljava ter da investitor na tej parceli nikoli ni začel z gradnjo, zato niso izpolnjeni pogoji za uporabo prvega odstavka 32. člena ZDen. Poudarja, da sporno zemljišče nikoli pred, med in po gradnji ni bilo uporabljeno kot funkcionalno zemljišče stanovanjske soseske. Vsa leta ga je namreč sama vzdrževala in mu s tem ohranjala vrednost. 6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporno, ali obstajajo ovire za vrnitev v naravi zdajšnje parc. št. 604/14 – pašnik v izmeri 176 m2 k.o. ... denacionalizacijski upravičenki A.A. (stranki z interesom v tem upravnem sporu). Ni pa spora o tem, da ta parcela v naravi predstavlja zelenjavni vrt. Tožnica namreč v tožbi sama navaja, da je na tej parceli vrtiček.

8. Po določbi prvega odstavka 32. člena ZDen se podržavljena nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila izročena občini ali komu drugemu v skladu z zakonom zaradi uresničitve prostorskega izvedbenega načrta, ne vračajo, če so bila ob uveljavitvi tega zakona že oddana za gradnjo. Po tretjem odstavku te določbe se določba prvega odstavka tega člena ne uporablja za zemljišča, ki so bila izročena občini pred več kot dvema letoma pred uveljavitvijo tega zakona, pa niso bila oddana za gradnjo, ali so bila oddana za gradnjo družbenim pravnim osebam pred več kot dvema letoma pred uveljavitvijo tega zakona, investitor pa na zemljišču do uveljavitve tega zakona ni začel z gradnjo. Tako zemljišče je dolžan zavezanec izročiti upravičencu v last in posest. 9. Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je sporna parc. št. 604/14 v celoti nastala iz podržavljene parc. št. 604/2 k.o. ..., ki je bila A.A., v solastnem deležu do ene polovice, nacionalizirana na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (v nadaljevanju ZNNZGZ). Z odločbo z dne 13. 7. 1967 sta bili med drugimi parc. št. 604/2 v izmeri 248 m2 in del zemljišča parc. št. 604/7 v izmeri 73 m2 solastnicama A.A. in B.B. odvzeti iz posesti in izročeni v posest in uporabo Stanovanjskemu podjetju ... za izgradnjo cestnega omrežja v ... Sporno med strankama ni, da je bila gradnja cestnega omrežja realizirana. Vendar iz spisa zadeve izhaja, da ni bila realizirana v obsegu površine odvzetih zemljišč iz posesti. Ostala je namreč sedaj sporna parc. št. 604/14 v izmeri 176 m2, glede katere je v zemljiškem katastru kot vrsta rabe navedeno: pašnik, kot vrsta dejanske rabe pa: pozidano stavbno zemljišče. V naravi pa je, kot že navedeno, na tem zemljišču zelenjavni vrt, ki ga denacionalizacijska upravičenka A.A. (stranka z interesom v tem upravnem sporu) že ves čas uporablja. Glede na takšno dejansko stanje te parcele, ki je, kot navedeno, v naravi dejansko nepozidana ter predstavlja zelenjavni vrtiček in travniško površino, pa tudi po presoji sodišča ni podana ovira za vrnitev po citirani določbi prvega odstavka 32. člena ZDen. Za odločitev je namreč relevantna ugotovitev, da gre v času vračanja za dejansko, v naravi nepozidano zemljišče. 10. V zvezi s tožbenim ugovorom kršitve pravice do sodnega odločanja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu Ustave glede na to, da je bila tožnica o predmetni zahtevi za denacionalizacijo obveščena šele 14. 10. 2011, sodišče ugotavlja, da je bila predmetna zahteva za denacionalizacijo vložena 19. 11. 1993, vendar pa iz upravnega spisa izhaja, da je upravni organ 8. 11. 1995 izdal sklep o združitvi denacionalizacijskih zahtevkov A.A. in B.B. ter C.C., zoper katerega sta A.A. in B.B. vložili pritožbo, ki pa sta jo nato umaknili, zato je Ministrstvo za okolje in prostor dne 16. 11. 1995 izdalo sklep o ustavitvi pritožbenega postopka. Od takrat naprej pa do leta 2011, ko so vlagatelji podali urgenco, organ na zadevi ni naredil ničesar. Za takšno postopanje, kot izhaja iz upravnega spisa zadeve, ni bilo razumnega razloga. Vendar pa tožnica zaradi navedenega postopanja upravnega organa v tem upravnem postopku ni bila v drugačnem (slabšem) položaju od ostalih strank v tem postopku. Zakaj bi tožnici zaradi takšnega (sicer nerazumnega in nepojasnjenega) ravnanja upravnega organa prve stopnje v tej zadevi bila odvzeta možnost do učinkovitega pravega varstva v tem postopku oziroma v čem bi za tožnico (kot zavezanko za vrnitev sporne parcele v naravi) bili s takšnim postopanjem upravnega organa, ko je do odločitve v zadevi in s tem do obveznosti, naložene tožnici, da mora sporno parcelo vrniti v last in posest denacionalizacijski upravičenki, zaradi (pre)poznega sodnega varstva izničeni njegovi učinki, tožnica ni konkretizirala. Tako sodišče tega tožbenega ugovora ni upoštevalo.

11. V zvezi s tožbenim ugovorom bistvene kršitve pravil postopka, ki naj bi obenem pomenila tudi kršitev ustavne pravice do izjave, in sicer glede vabila pooblaščencu tožnice na ustno obravnavo in ogled, ki je bil opravljen 15. 11. 2011, sodišče ugotavlja, da iz spisa zadeve izhaja, da je pooblaščenec tožnice vabilo prejel 7. 11. 2011, kar med strankama ni sporno. Prav tako ni spora o tem, da na prvostopenjski organ ni naslovil prošnje za preložitev obravnave in ogleda. Zato se po presoji sodišča zdaj ne more uspešno sklicevati, da je bil 8 dni, kolikor pred datumom ustne obravnave in ogleda je pooblaščenec tožnice vabilo prejel, prekratek rok za posvetovanje s stranko (tožnico) ter da je bila zato tožnici kršena pravica do izjave.

12. Nenazadnje pa sodišče odgovarja tudi na tožbeni ugovor v zvezi z vprašanjem, da je sporno zemljišče funkcionalno zemljišče, ki naj bi pripadalo vsakokratnim uporabnikom stavb na podlagi določb ZVEtL, in sicer ugotavlja, da tega tožbenega ugovora tožnica v upravnem postopku ni podala, zato predstavlja nedopustno tožbeno novoto v skladu z določbo tretjega odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), po kateri v upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Tožnica v tožbi ni navedla, zakaj tega dejstva, da je sporno zemljišče funkcionalno zemljišče, ki pripada vsakokratnim uporabnikom stavb, ni mogla navesti v upravnem postopku. Zato sodišče tega tožbenega ugovora po vsebini niti ni presojalo.

13. Po vsem povedanem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, saj je ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.

14. Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri sodišče med drugim v primeru, da tožbo zavrne, odloči, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.