Jedro

V skladu s 4.odst. 420.čl. ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni dovoljeno vložiti zoper pravnomočno odločbo o zavrnitvi predloga za odpravo pripora, saj ne gre za odločbo, s katero je bilo odločeno o odreditvi ali podaljšanju pripora, zato jo je vrhovno sodišče po 2. odst. 423. čl. ZKP zavrglo.

Izrek

Zahteva zagovornika obdolženega M.A. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Celju je dne 29.2.2000 s sklepom odločilo, da predlogu zagovornika obtoženega M.A. za odpravo pripora z dne 22.2.2000 ne ugodi.

Zoper ta pravnomočen sklep je zagovornik obtoženega M.A. iz razloga po 2. in 3. točki 1. odstavka v zvezi s 4. odstavkom 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije predlaga, da zahtevi ugodi ter pripor zoper obtoženega M.A. odpravi, podredno pa da namesto pripora zoper obtoženca odredi hišni pripor.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Zagovornik obtoženega M.A. v uvodnem delu obrazložitve kronološko našteva sklepe, s katerimi sta sodišči prve in druge stopnje odločali o priporu zoper obtoženca v času od 3. do 29.2.2000, ko zunajobravnavni senat s citiranim pravnomočnim sklepom ni ugodil zagovornikovemu predlogu z dne 22.2.2000 za odpravo pripora. Za obrazložitev sklepa vložnik zahteve pravi, da je katastrofalna in neobrazložena ter da so razlogi v njej neprepričljivi in posplošeni. Zunajobravnavni senat je po vložnikovem videnju ravnal v nasprotju z načelom poštenega sojenja, kajti pri odločanju o predlogu za odpravo pripora ni upošteval dejstva, da je državni tožilec dne 15.2.2000 zoper obtoženega M.A. umaknil obtožbo za osem kaznivih dejanj, s čimer se je kriminalna količina bistveno zmanjšala, s tem pa tudi spremenile okoliščine pomembne pri oceni, ali sta zatrjevana priporna razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti pri tem obtožencu še vedno podana. Glede na tako obrazložitev zahteve za varstvo zakonitosti je očitno, da zagovornik obtoženega M.A. izpodbija sklep zunajobravnavnega senata z dne 29.2.2000. Po 4. odstavku 420. člena ZKP se sme, ne glede na določbo 1. odstavka istega člena, med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora. Obtoženčev zagovornik je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil zoper sklep, s katerim zunajobravnavni senat njegovemu predlogu za odpravo pripora obtoženemu M.A. ni ugodil. Zoper tako pravnomočno odločbo, s katero ni bilo odločeno o priporu - o odreditvi ali podaljšanju - pa zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena in jo je zato Vrhovno sodišče Republike Slovenije po 2. odstavku 423. člena ZKP zavrglo.