Jedro

Sprememba varnostnega ukrepa.

Izrek

Pritožbi CSD L se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom I Ks 9230/2014 z dne 4.7.2017 izvrševanje varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), ki je bil obsojenemu D.P. izrečen s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru II K 9230/2014 z dne 6.5.2014, pravnomočen dne 31.5.2014 in nato ostal v veljavi s sklepi prvostopnega sodišča I Ks 9230/2014 z dne 21.1.2015, 14.7.2015, 27.1.2016, 28.6.2016 in 20.12.2016, spremenilo v varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po 70.b členu KZ-1. 2. Zoper tak sklep se je pritožil obsojenčev skrbnik CSD L, ki smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in obsojenca namesti na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda.

3. Zagovornica obsojenca je podala odgovor na pritožbo, v kateri je predlagala, da se pritožba zavrže kot nedovoljena oziroma podrejeno, da se pritožba zavrne kot neutemeljena.

4. Pregled zadeve je pokazal, da je pritožba utemeljena.

5. Pritožba skrbnika obsojenca utemeljeno opozarja na mnenje izvedenca psihiatrične stroke dr. M.V., ki sicer na podlagi zdravstvene dokumentacije in razgovora z obsojenim ugotavlja, da več ni potrebno, da se obsojenec zdravi v psihiatričnem zavodu, po drugi strani pa je mnenja, da obsojenec ni sposoben samostojnega življenja ter da drugim osebam ni nevaren v stanju stabilne remisije. V zvezi s tem ni mogoče spregledati njegove izpovedbe na seji senata sodišča prve stopnje, da obsojenec še vedno potrebuje zdravljenje in nevarnosti za druge ljudi ne predstavlja le, če bo redno jemal zdravila, sicer pa lahko predstavlja potencialno nevarnost (list. št. 395). Na podlagi takšnega mnenja izvedenca so utemeljeni pomisleki pritožbe, kdo bo skrbel za redno jemanje zdravil obsojenca, če se bo varnostni ukrep izvajal na prostosti. Slednje tem bolj, ker pritožba v nasprotju z izpovedbo izvedenca opozarja, da namestitev obsojenca v socialnovarstveni zavod N.P.G. za obsojenca še ni pripravljena, ker je ta zavod kot tudi drugi posebnovarstveni zavodi, prezaseden. Izvedenec je sicer na seji senata povedal, da je namestitev obsojenca v socialnovarstveni zavod projekt, ki ga ni mogoče zaključiti čez noč ter da se po njegovih izkušnjah v vmesnem obdobju poskrbi za duševno varnost pacienta, vendar je po prepričanju pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje te okoliščine premalo razjasnilo. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja namreč ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kdaj bo izpeljana namestitev obsojenca, kje bo obsojenec nameščen in kdo bo v vmesnem času, ko čaka na namestitev v ustreznem socialnovarstvenem zavodu (ali D. N. P. G. ali drug ustrezni zavod), poskrbel za redno jemanje zdravil obsojenca, prav tako ni jasno ali pri obsojencu za doseganje stabilne remisije bolezni zadostuje ambulantno zdravljenje ali zdravljenje z namestitvijo na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, kot to v pritožbi navaja skrbnik obsojenca ter kaj od tega oziroma na kakšen način bo zdravljenje obsojenca potekalo v D.N.P.G. ali drugem ustreznem zavodu.

6. Vse navedeno tako pokaže, da so zaključki prvostopnega sodišča o primernosti spremembe varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu v varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, preuranjeni. V ponovljenem postopku bo torej moralo sodišče prve stopnje dopolniti dokazni postopek v nakazani smeri, po potrebi izvesti še druge dokaze, zbrano dokazno gradivo oceniti in nato o stvari znova odločiti.

7. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče o pritožbi skrbnika obsojenca odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člen Zakona o kazenskem postopku - ZKP).