Jedro

Drugostopenjsko odločbo o prekršku je po določbi 2. točke 202. člena zakona o prekrških mogoče izpodbijati le, če je bila kaznovanemu izrečena denarna kazen nad 15.000 SIT.

Po 1. točki 202. člena zakona o prekrških ni dovoljena zahteva za sodno varstvo zoper odločbo, s katero je bil kaznovanemu izrečen varstveni ukrep - odvzem tuje valute.

Izrek

Zahteva kaznovanega za sodno varstvo se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

Republiška devizna inšpektorica je z odločbo spoznala kaznovanega za odgovornega za prekršek po členu 86/I točka 2 zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS št. 1/91-I) in ga kaznovala s 6.000,00 SIT denarne kazni, izrekla pa mu je tudi varstveni ukrep odvzema 12.000 ATS, 40 GBP in 30 DEM. Pritožbo kaznovanega je Republiški senat za prekrške z uvodoma navedeno odločbo zavrnil kot neutemeljeno in potrdil odločbo organa za prekrške prve stopnje.

V zahtevi za sodno varstvo, ki jo je vložil zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kaznovani predlaga ugoditev svoji zahtevi.

Zahteva za sodno varstvo ni dovoljena.

Drugostopenjsko odločbo o prekršku je mogoče po določbi člena 202 točka 2 zakona o prekrških izpodbijati le, če je bila kaznovanemu izrečena denarna kazen nad 15.000 SIT. Ker je bila kaznovanemu izrečena denarna kazen 6.000,00 SIT, kar je nižja denarna kazen, kot je mejni znesek nad 15.000 SIT, pri katerem bi šele lahko vložil zahtevo za sodno varstvo, je moral senat Vrhovnega sodišča RS po členu 204/II zakona o prekrških zahtevo kaznovanega zavreči kot nedovoljeno. Tudi odvzem tuje valute, ki je bila predmet prekrška, ne more biti podlaga za vložitev zahteve za sodno varstvo. Pri tem gre namreč za varstveni ukrep odvzema predmetov, ki pa v določbi člena 202 točka 1 zakona o prekrških ni naštet med varstvenimi ukrepi, zaradi katerih je mogoče vložiti zahtevo za sodno varstvo.