Jedro

Že pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-G je pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni bilo izbrisano, predstavljala oviro za odpust obveznosti, zaradi česar ga dolžnik (ob vloženem ugovoru proti odpustu obveznosti) ni mogel doseči. Zato s spremenjenim četrtim odstavkom 407. člena ZFPPIPP, ki je stopil v veljavo z uveljavitvijo novele ZFPPIPP-G, ni prišlo do retroaktivnega posega v dolžnikov pravni položaj oziroma v njegove pričakovane pravice. Odpusta obveznosti, do katerega pride s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti, dolžnik še ni dosegel, zato v pridobljene pravice zakon že iz tega razloga ni posegel. Dolžnik lahko, ne glede na pravnomočni sklep o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti, tega do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja ponovno vloži. To velja v primeru, ko so tekom postopka osebnega stečaja izpolnjeni pogoji za izbris pravnomočne obsodbe iz kazenske evidence oziroma ob upoštevanju pogojev iz drugega odstavka 400. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil stečajni dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 121. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in ugovor zavrne kot prepozen, podrejeno pa, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor zavrne in obdrži v veljavi sklep o začetku odpusta obveznosti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik opozarja, da ugovor ni bil vložen pravočasno, zato bi ga moralo sodišče zavreči. V času izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti veljavni ZFPPIPP je določal, da je ugovor zoper sklep o začetku postopka odpusta obveznosti mogoče vložiti v roku 6 mesecev po njegovi izdaji, upnik pa je ugovor vložil po izteku tega mesečnega roka. Trdi, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da je določba o določitvi roka procesne narave in da se v skladu z načelom zakonitosti ob odločanju uporabijo tiste določbe procesnega prava, katerih uporaba je vezana na trenutek opravljanja procesnega dejanja.

5. Stališče, da je mogoče to oviro za odpust obveznosti uveljavljati z ugovorom v šestmesečnem obdobju po začetku postopka odpusta obveznosti (1. točka 404. člena ZFPPIPP-F), se je v sodni praksi izkazalo kot pretogo. Ozka jezikovna razlaga navedene zakonske določbe bi, po presoji sodišč, uvedla nedopustno in nepravično razlikovanje med stečajnimi dolžniki, bila v nasprotju z namenom zakonske določbe ter bi dopuščala zlorabe obravnavanega instituta (Cst 584/2015). Sodna praksa je tako že ob uporabi določb ZFPPIPP-F zavzela stališče, da zakon določa, da odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil dolžnik tekom preizkusnega obdobja (vendar po izteku šestmesečnega roka od začetka postopka odpusta obveznosti) pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu. Ker zakon za tak primer ni urejal načina (postopka) ugotavljanja obstoja ovire za odpust obveznosti, so nadalje sklenila, da obstoji glede tega položaja pravna praznina, ki jo je treba zapolniti z ustrezno razlago ob upoštevanju namena postopka odpusta obveznosti. Položaj, ko ovira za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP-F nastane po začetku postopka odpusta obveznosti, je pravna praksa zato štela kot podoben položaju, ko dolžnik krši svoje obveznosti tekom preizkusnega obdobja. Zaradi navedenega je treba zanj smiselno uporabiti določilo iz 2. točke 404. člena ZFPPIPP-F, ki določa, da je ugovor pravočasen, če je vložen do preteka preizkusnega obdobja (primerjaj: Cst 620/2015). Zato je že pred novelo ZFPPIPP-G po sodni praksi višjega sodišča veljalo, da lahko v takem primeru upniki ali upravitelj ugovor vložijo do konca preizkusnega obdobja (primerjaj: Cst 148/2013, Cst 545/2015, Cst 584/2015, Cst 620/2015, Cst 317/2016 ...).

6. Ko izhaja iz citiranih odločb, je že pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-G pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni bilo izbrisano, predstavljala oviro za odpust obveznosti, zaradi česar ga dolžnik (ob vloženem ugovoru proti odpustu obveznosti) ni mogel doseči. Zato s spremenjenim četrtim odstavkom 407. člena ZFPPIPP, ki je stopil v veljavo z uveljavitvijo novele ZFPPIPP-G, ni prišlo do retroaktivnega posega v dolžnikov pravni položaj oziroma v njegove pričakovane pravice. Odpusta obveznosti, do katerega pride s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti, dolžnik še ni dosegel, zato v pridobljene pravice zakon že iz tega razloga ni posegel. 7. Dolžnik v pritožbi ponavlja navedbe iz ugovora, da je kaznivo dejanje kršenja pravic delavcev, v zvezi s katerim je bil obsojen, storil v dobri veri in da je v težavnem položaju le izbral boljšo možnost, zaradi česar meni, da obsodba za navedeno kaznivo dejanje ne more predstavljati ovire za odpust obveznosti.

8. Višje sodišče v celoti pritrjuje obširni in prepričljivi obrazložitvi sodišča prve stopnje v delu, v katerem pojasnjuje, da je kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev, za katerega je bil dolžnik pravnomočno obsojen, po svojih elementih podobno kaznivim dejanjem zoper premoženje in gospodarstvo, saj so bile z njim kršene premoženjske pravice delavcev. Pri tem pa ni mogoče upoštevati dolžnikovih zatrjevanih „dobrih namenov“ pri storitvi kaznivega dejanja. Dolžnik je imel kot delodajalec dolžnost, da delavcem za opravljeno delo plača vse, kar jim po zakonu pripada: plače skupaj s prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter regres, pa je kljub temu sredstva, s katerimi je razpolagal, raje namenil nadaljnjemu poslovanju družbe, katere direktor in edini družbenik je bil. Takšnega ravnanja pa ni mogoče oceniti kot vestno in pošteno.

9. Glede na to, da ob poteku preizkusne dobe še ne bodo izpolnjeni podoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence (to se bo zgodilo šele 31.12.2018, preizkusna doba, določena v sklepu o začetku odpusta obveznosti, pa se izteče 10.3.2018), je sodišče prve stopnje postopek odpusta obveznosti utemeljeno ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

10. Uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Višje sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11. Višje sodišče pa še dodaja, da lahko dolžnik, ne glede na pravnomočni sklep o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti, tega do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja ponovno vloži (primerjaj Cst 681/2015). To velja v primeru, ko so tekom postopka osebnega stečaja izpolnjeni pogoji za izbris pravnomočne obsodbe iz kazenske evidence (ob morebitnem uspehu dolžnika v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti) oziroma ob upoštevanju pogojev iz drugega odstavka 400. člena ZFPPIPP. Dolžnik bi bil namreč upravičen do odpusta obveznosti, če bi mu bila določena daljša preizkusna doba, saj bodo pogoji za izbris navedene obsodbe izpolnjeni 31.12.2018, ob pogoju, da v tem času ne bo storil novega kaznivega dejanja. Ker bi bil dolžnik sicer v neenakopravnem položaju z dolžniki, ki jim je določena daljša preizkusna doba, lahko to doseže s ponovnim predlogom za odpust obveznosti.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.