Jedro

Dolžnikova prenizka pokojnina ni razlog za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ob smiselni uporabi 76. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ustavilo izvršbo z rubežem in prenosom pokojnine dolžnika.

Zoper takšen sklep je upnik iz vseh treh pritožbenih razlogov po I. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ vložil pravočasno pritožbo, v kateri je sodišču očital napačno uporabo določila 102. člena ZIZ, saj le-ta določa omejitev izvršbe po višini in ne določa, da bi bila izvršba izvzeta, če dolžnikov prejemek ne dosega minimalne plače. Višina dolžnikove pokojnine se lahko namreč spremeni in preseže znesek minimalne plače, tako da se bo lahko izvršba nadaljevala. Glede na to je izpodbijani sklep napačen in pritožnik predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, sodišče pa dovoli nadaljevanje izvršbe na stalne denarne prejemke oziroma na dolžnikovo pokojnino.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik ima prav, da je bil izpodbijani sklep izdan brez pravne podlage. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, ga je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi obvestila dolžnikovega dolžnika (Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje-ZPIZ).

Sodišče glede na določilo 76. člena ZIZ, na katerega se je v izpodbijanem sklepu napačno oprlo sodišče prve stopnje, ustavi izvršbo po uradni dolžnosti poleg drugih primerov, določenih v tem zakonu le še, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o pravnomočnosti.

V obravnavanem primeru je bila dovoljena izvršba na dolžnikovo denarno terjatev in sicer pokojnino, ki je urejena v 9. poglavju ZIZ in sicer še posebej tudi v določilih, navedenih v 6. točki tega poglavja, ki v členu 128 napotuje na uporabo določb tega poglavja, če ni v drugih določbah zakona drugače določeno. ZIZ pa v posebnih določbah 6. točke 9. poglavja, ki ureja izvršbo na denarne prejemke dolžnika, med katere sodi tudi pokojnina (II. odstavek 128. člena ZIZ), niti v splošnih določbah 9. poglavja nima določbe, ki bi določala ustavitev izvršbe v primeru, kot je konkretni, torej le na podlagi obvestila dolžnikovega dolžnika. Določba o ustavitvi izvršbe po uradni dolžnosti iz III. odstavka 141. člena ZIZ pa je uporabljiva kot posebna določba le za izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet (7. točka 9. poglavja ZIZ). V dani situaciji, ko je dolžnikova pokojnina prenizka, pa tudi ne gre za nobenega izmed naštetih primerov iz člena 76 ZIZ, ki se nanašajo na izvršilni naslov ali potrdilo o pravnomočnosti. Sodišče prve stopnje ob obrazloženem tako ni imelo zakonske podlage, da na podlagi obvestila dolžnikovega dolžnika samo ustavi izvršbo, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Obvestilo dolžnikovega dolžnika je sodišče dolžno vročiti strankam in jim tako omogočiti eventualno ustrezno ukrepanje v skladu z možnostmi, ki jih strankam postopka dajejo pravila ZIZ.

Ker je sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa napačno uporabilo materialno pravo (341. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), na kar je opozoril tudi pritožnik, je pritožbeno sodišče štelo njegovo pritožbo za utemeljeno in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker upnik ni priglasil pritožbenih stroškov se o njih ni odločalo.