29. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata 20. marca 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 1065/2002 z dne 22. 2. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožnikov zahtevek za vračilo zneska v višini 30.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 1. 1991 do plačila, ki ga je pritožnik plačal za carinski prekršek. Pritožnik se je pritožil in pritožbeno sodišče je zavrnilo njegovo pritožbo, ker je menilo, da zastaranje prekrška in ustavitev prvostopenjskega postopka ne pomeni, da prekršek ni bil storjen. Pojasnilo je, da pritožnik ni zatrjeval verjetnosti, da bi bilo v postopku, če ne bi bil zastaran, ugotovljeno, da dejanje ni prekršek oziroma da so podani razlogi, ki izključujejo njegovo odgovornost za prekršek. Zato pritožnikove trditve o neobstoju prekrška ni upoštevalo.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 26. člena Ustave, ker naj mu ne bi bila priznana pravica do povračila škode. Kršena pa naj bi mu bila tudi pravica iz 22. člena Ustave, ker naj bi bila sodba pritožbenega sodišča samovoljna in arbitrarna. Meni, da je dolžnost organov za prekrške pravočasno izpeljati postopek in da v primeru zastaranja prekrška ni njegova dolžnost dokazovati, da prekrška ni bilo. Ker naj prekršek ne bi bil ugotovljen s pravnomočno odločbo prekrškovnega organa, naj bi bila zavrnitev zahtevka za vračilo plačanega zneska v nasprotju z načeli pravne države. Zatrjuje tudi, da zadeva ni majhnega pomena, ker je znesek glede na njegovo skromno pokojnino visok.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišč (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) glede na višino spornega predmeta pritožniku ne more povzročiti pomembnejših posledic. Predmet izpodbijane odločitve je namreč znesek 30.000 SIT. Ustavno sodišče ocenjuje, da ne gre za zadevo, ki bi imela za pritožnika takšen pomen, da bi se s tem vprašanjem poleg dveh instanc v okviru pravdnega postopka moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takih vprašanj v tej zadevi ni. Kolikor se pritožnik dotika ustavnopravno relevantnih vidikov, pa je Ustavno sodišče o njihovi vsebini že izoblikovalo stališča in ni treba, da bi jih v tej zadevi ponavljalo.

6.Glede na to Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić