Jedro

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določbo osmega odstavka 301. člena ZFPPIPP, po kateri v primeru, če je upnikova terjatev, ki jo je uveljavljal v pravdi že pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom, priznana, preneha njegova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zoper drugo toženko je ob ugotovitvi, da je bila terjatev tožeče stranke v stečajnem postopku nad drugo toženko priznana, pravilna, razlogi zanjo pa zadostni. Drugih dokazov glede na navedeno sodišču prve stopnje v zvezi s sprejeto odločitvijo ni bilo treba izvajati.

Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. To pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist.

Izrek

I. Pritožba prvega toženca zoper sklep z dne 11. 6. 2020 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožba prvega toženca in tretje toženke zoper sklep z dne 29. 3. 2021 se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 11. 6. 2020 tožbo zoper drugo toženko zavrglo.

2. Prvi toženec je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 29. 3. 2021 predlogu prvega toženca za oprostitev plačila sodne takse ugodilo in ga oprostilo plačila sodne takse za pritožbeni postopek v znesku 1.227,00 EUR (I. točka izreka), plačilni nalog za plačilo sodne takse Okrožnega sodišča v Ljubljani I Pg 2473/2018 z dne 19. 10. 2020 pa je v delu, ki se nanaša na prvega toženca, razveljavilo (II. točka izreka). Prvi toženec in tretja toženka sta zoper sklep pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

5. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

6. Pritožba prvega toženca zoper sklep z dne 11. 6. 2020 ni utemeljena.

7. Pritožba prvega toženca in tretje toženke zoper sklep z dne 29. 3. 2021 ni dovoljena.

**K pritožbi prvega toženca zoper sklep z dne 11. 6. 2020**

8. Sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil med tem pravdnim postopkom nad drugo toženko začet stečajni postopek, v katerem je tožeča stranka kot pogojno prijavila terjatev, katere plačilo zahteva v tem pravdnem postopku, upravitelj pa ji je terjatev v celoti priznal pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če terjatev v celoti plačata solidarna poroka, prvi toženec in tretja toženka, drugi upniki pa je niso prerekali. Navedlo je, da je glede na to, da je bila terjatev tožeče stranke v celoti priznana, prenehala njena pravna korist za vodenje te pravde. Zato je tožbo zoper drugo toženko zavrglo.

9. Pritožnik ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila terjatev tožeče stranke v stečajnem postopku nad drugo toženko v celoti priznana, ne oporeka. Trdi le, da odločitve sodišča prve stopnje vsebinsko ni mogoče preizkusiti, da ta ne vsebuje nobenih vsebinskih razlogov, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do nobenih vsebinskih navedb ter da ni izvedlo nobenih dokazov in ni zaslišalo nobene od predlaganih prič. Pritožnik naj bi bil zato prikrajšan za vsebinsko odločitev.

10. Pritožbeni očitki niso utemeljeni. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določbo osmega odstavka 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), po kateri v primeru, če je upnikova terjatev, ki jo je uveljavljal v pravdi že pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom, priznana, preneha njegova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zoper drugo toženko je ob ugotovitvi, da je bila terjatev tožeče stranke v stečajnem postopku nad drugo toženko priznana, pravilna, razlogi zanjo pa zadostni. Drugih dokazov glede na navedeno sodišču prve stopnje v zvezi s sprejeto odločitvijo ni bilo treba izvajati.

11. Pritožba prvega toženca zoper sklep z dne 11. 6. 2020 se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

12. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) **K pritožbi prvega toženca in tretje toženke zoper sklep z dne 29. 3. 2021**

13. Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. To pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist. 14. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje predlogu prvega toženca za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek v celoti ugodilo. Boljše odločitve od navedene prvi toženec torej ne more doseči. Zato nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep. Na tretjo toženko pa se ta niti ne nanaša. 15. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo prvega toženca in tretje toženke zoper sklep z dne 29. 3. 2021 zavrglo kot nedovoljeno (352. člen ZPP v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP in 366. členom ZPP, vsi v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP).