Jedro

Čeprav je mogoče soglašati z upnikovo ugotovitvijo, da je izklicna cena 300,00 EUR za terjatev v nominalni vrednosti 8.498,49 EUR postavljena zelo nizko, pa ne gre spregledati, da je bila takšna cena določena na podlagi najugodnejše ponudbe, pridobljene v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb za pridobitev informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje.

Zakon določa postopek, če vrednosti premoženja ni mogoče oceniti na podlagi primerljivih tržnih cen. Ker primerljive tržne cene za predmetne terjatve ni, je upravitelj v skladu z zakonom pridobil oceno vrednosti v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb za pridobitev informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor upnika z dne 21. 8. 2019 (red. št. 300) zoper sklep o prodaji z dne 5. 8. 2019 (red. št. 397) zavrnilo.

2.Zoper navedeni sklep se je pritožil upnik, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navedel je, da je izklicna cena 300,00 EUR za terjatve v nominalni vrednosti 8.498,49 EUR do družbe B. d. o. o. postavljena prenizko, tudi sicer pa je postopek prodaje z zviševanjem izklicne cene nepravilen. Ugotovljena cena je špekulativne narave in za upnike škodljiva, sodišče pa odobrava plačilo odvetniških stroškov za izterjavo terjatve, ki je višja od predlagane izklicne cene. Predlaga, da se za predmetno terjatev razpiše dražba z zniževanjem izklicne cene in z izklicno ceno v vrednosti terjatve.

3. Upravitelj je navedbam v pritožbi nasprotoval ter predlagal potrditev izpodbijanega sklepa

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upravitelj je dolžan predlagati tak postopek prodaje, za katerega meni, da je v konkretnem primeru najbolj primeren in ustrezen, v skladu z zakonom in veljavnimi predpisi ter cenitvami. Upoštevati mora relevantno dejansko stanje in to ne glede na to, ali posamezni upnik šteje, da takšna prodaja ni ustrezna. Vsak način prodaje je zgolj pričakovana projekcija in v naprej ni mogoče napovedati, kateri način bi lahko pripeljal do boljšega unovčenja premoženja. To pomeni, da obstaja zgolj teoretična možnost, da bi s strani upnika predlagana prodaja omogočila, da bi se terjatev prodala za višjo ceno, kot bo dosežena na način, kakršnega je predlagal upravitelj. Način prodaje (dražba z zviševanjem izklicne cene ali dražba z zniževanjem izklicne cene) sam po sebi še ne kaže na to, da je predlagani način prodaje slabši kot tisti, ki ga predlaga upnik, prav tako pa izklicna cena za terjatve ne pomeni nujno tudi njihove prodajne vrednosti.

6. Čeprav je mogoče soglašati z upnikovo ugotovitvijo, da je izklicna cena 300,00 EUR za terjatev v nominalni vrednosti 8.498,49 EUR postavljena zelo nizko, pa ne gre spregledati, da je bila takšna cena določena na podlagi najugodnejše ponudbe, pridobljene v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb za pridobitev informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje (v skladu s 328. členom ZFPPIPP). Ker vrednosti premoženja (terjatve) ni mogoče oceniti na podlagi primerljivih tržnih cen, je upravitelj v skladu s 1. odstavkom 328. člena ZFPPIPP pridobil oceno vrednosti v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb za pridobitev informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje (zapisnik postopka nezavezujočega zbiranja ponudb za pridobitev informacij je bil priložen predlogu prodaje). Upnik sicer pravilno citira 1. odstavek 328. člena ZFPPIPP (ki določa: _„Če vrednosti premoženja ni mogoče oceniti na podlagi primerljivih tržnih cen, mora upravitelj objaviti nezavezujoče zbiranje ponudb ali opraviti druga dejanja za pridobitev informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje“)_, vendar pa zmotno meni, da je upravitelj tisti, ki ocenjuje vrednost premoženja. Zakon določa postopek, če vrednosti premoženja ni mogoče oceniti na podlagi primerljivih tržnih cen. Ker primerljive tržne cene za predmetne terjatve ni, je upravitelj v skladu z zakonom pridobil oceno vrednosti v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb za pridobitev informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je upravitelj vpogledal tudi v podatke o poslovanju dolžnika, iz katerih izhaja, da ima družba B. d. o. o. blokiran transakcijski račun pri banki X d. d. neprekinjeno od 28. 5. 2019. Blokada transakcijskega računa lahko pomembno vpliva na ceno terjatev, ki so predmet prodaje. Glede na dejstvo, da ima navedena družba tako dolgo blokiran edini še odprt transakcijski račun, bi nadaljnje odlaganje prodaje še znižalo možnost uspešne prodaje, kar bi negativno vplivalo na višino stečajne mase.

7. Kot izhaja iz podatkov v spisu, se za terjatve, ki so predmet prodaje, vodijo izvršilni postopki, pritožnik pa je hkrati prokurist dolžnika. V izvršilnih postopkih za izterjavo terjatev, ki so predmet predloga za prodajo, se pritožnik upira plačilu teh terjatev (tudi) z ugovori, da terjatve ne obstajajo, ker naj bi bili nekateri računi »nedovoljeni, za nekatere račune pa naj ne bi obstajalo obligacijsko razmerje«, medtem ko v pritožbi glede taistih terjatev trdi, da je njihova izklicna cena prenizka. Pravilno zato že sodišče prve stopnje opozarja na pritožnikova nasprotujoča si stališča, kar kaže na prilagajanje navedb vsakokratni procesni situaciji, čemur pa višje sodišče ne more slediti.

8. Upnik s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).