31. 1. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., B. B. in C. C., vseh iz Ž., ki jih zastopa Č. Č., odvetnik v Z., na seji senata 16. januarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 454/2004 z dne 11. 5. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče zavrglo revizijo pritožnikov (v pravdnem postopku tožnikov), ker ni bil izpolnjen pogoj glede vrednosti spornega predmeta.

2.V ustavni pritožbi pritožniki oporekajo stališču Vrhovnega sodišča, da naj zvišanja navedbe vrednosti spornega predmeta, do katerih je prišlo med pravdnim postopkom, ne bi bila relevantna. Menijo, da ni res, da med postopkom tožbe niso spreminjali. Vrhovno sodišče naj bi napačno razlagalo upoštevne določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP). Trdijo, da gre za kršitev pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave in pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Navajajo še, naj Ustavno sodišče, če s pritožniki ne bo ″delilo tega mnenja″, oceni ustavno skladnost 40. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl. – v nadaljevanju ZPP/77) in 44. člena ZPP. Po njihovem mnenju ni dopustno, da stranka ne bi imela možnosti, da tudi med postopkom prilagaja vrednost spornega predmeta realnemu ekonomskemu pomenu spora. Menijo, da je ureditev v nasprotju s pravico do sodnega varstva po 23. členu Ustave in pravico do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave.

B.

3.Navedbe pritožnikov, s katerimi izražajo svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava. S tem pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne morejo utemeljiti. Pritožniki ne izkažejo, da bi Vrhovno sodišče zavzelo kakšna pravna stališča, nezdružljiva s človekovimi pravicami ali temeljnimi svoboščinami. Z vidika človekovih pravic ni sporno stališče, da je glede vprašanja dopustnosti revizije bistvena le vrednost spornega predmeta, navedena v tožbi (ki tedaj ni bila sporna ne za toženca in ne za sodišče), in da je naknadno spreminjanje vrednosti spornega predmeta možno oziroma glede vprašanja dopustnosti revizije upoštevno le, če se spremeni tožba. Prav tako z vidika človekovih pravic ni sporno pravno stališče, da znižanja zahtevka ni mogoče šteti za spremembo tožbe. Zato očitek o kršitvi 22. člena Ustave ni utemeljen.

4.S trditvijo, da je Vrhovno sodišče omejilo njihovo pravico do sodnega varstva, pritožniki smiselno zatrjujejo kršitev prvega odstavka 23. člena Ustave. Ta ustavna določba pravice do revizije ne zagotavlja. V primerih, ko je revizija z zakonom predvidena, bi za kršitev pravice do učinkovitega sodnega varstva šlo v primeru, če bi Vrhovno sodišče zakon, ki dopušča revizijo, razlagalo tako, da bi s tem pritožnikoma nesorazmerno omejilo pravico do dostopa do (Vrhovnega) sodišča. Zgolj to, da je Vrhovno sodišče za izhodišče pri oceni vrednosti spora štelo vrednost, navedeno v tožbi, in stališče, da znižanja zahtevka ni mogoče šteti za spremembo tožbe, za sklep o kršitvi te pravice ne zadošča.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujejo pritožniki, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Podrejene pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti določb 40. člena ZPP/77 in 44. člena ZPP, ki jo pritožniki uveljavljajo za primer, da njihovi ustavni pritožbi ne bi bilo ugodeno, Ustavno sodišče ni moglo upoštevati, saj je ZUstS ne predvideva. Ob tem je treba dodati, da bi Ustavno sodišče tudi sicer, po uradni dolžnosti, lahko samo začelo postopek za presojo ustavnosti, če bi ocenilo, da so določbe zakona, na katerih temelji izpodbijana sodna odločba, v neskladju z Ustavo. Vendar razlogov za takšno odločitev v tej zadevi ni bilo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić