2. 10. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Sindikata vojakov Slovenije, Slovenska Bistrica, ki ga zastopa Peter Kos, odvetnik v Kopru, na seji 2. oktobra 2014

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti druge alineje tretjega odstavka 30. člena Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Predlagatelj izpodbija določbo Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja (v nadaljevanju Pokojninski načrt), ki za izplačilo odkupne vrednosti med drugim zahteva tudi predložitev potrdila delodajalca o prenehanju delovnega razmerja z navedbo datuma prenehanja delovnega razmerja. Izpodbijani določbi očita neskladje s 14. in 89. členom, prvim in drugim odstavkom 91. člena, 153., 154. in 155. členom Ustave, s petim odstavkom 206. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 in 39/13 – v nadaljevanju ZPIZ-2) in s 26. členom Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo in 65/08 – ZJU). Predlagatelj meni, da ima izpodbijana določba eksterne učinke, ker neposredno posega v pravni položaj vseh članov – zavarovancev.

2.Po prvem odstavku 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče presoja skladnost zakonov z Ustavo ter skladnost drugih predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z Ustavo in zakoni. Ustavno sodišče je že večkrat ocenjevalo, ali je treba akt šteti za predpis in pod kakšnimi pogoji. V primeru, ko tak akt ni zakon, so za oceno ključni materialni kriteriji. Tako je Ustavno sodišče v več odločitvah zapisalo, da je, ne glede na (ne)izpolnjevanje formalnih pogojev, treba šteti za predpis akt, v katerem so vsebovane splošne in abstraktne pravne norme, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti pravnih subjektov, ali norme, ki bi navzven povzročale pravne učinke – t. i. eksterno delovanje (tako v sklepu št. U-I-378/96 z dne 16. 1. 1997, OdlUS VI, 5, odločbi št. U-I-87/96 z dne 16. 7. 1998, Uradni list RS, št. 56/98, in OdlUS VII, 145, sklepu št. U-I-110/95 z dne 26. 11. 1998, OdlUS VII, 210, ter sklepu št. U-I-95/01 z dne 21. 6. 2001, OdlUS X, 127).

3.Pokojninski načrt je 26. 11. 2013 sprejela uprava Kapitalske družbe, d. d., Ljubljana, na podlagi določb ZPIZ-2, ki urejajo poklicno zavarovanje. Odobrila ga je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z odločbo št. 1032-5/2013-6 z dne 28. 11. 2013. Poklicno zavarovanje je v ZPIZ-2 nadomestilo institut obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja iz prejšnjega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZPIZ-1).

4.Ustavno sodišče je že v sklepu št. U-I-248/10 z dne 7. 6. 2012 utemeljilo, da Pokojninski načrt Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, sprejet na podlagi določb ZPIZ-1, ni predpis, temveč je interni akt. Iz enakih razlogov tudi sedaj izpodbijani Pokojninski načrt ni predpis, saj nova ureditev iz ZPIZ-2 v tem pogledu nima bistvenih sprememb. Pokojninski načrt velja samo za delodajalce, ki s sklenitvijo pogodbe o financiranju Pokojninskega načrta (11. člen Pokojninskega načrta) k njemu pristopijo, in posledično le za zavarovance – člane, za katere so ti delodajalci na podlagi določb ZPIZ-2 dolžni skleniti poklicno zavarovanje.

5.Ker Pokojninski načrt nima eksternih učinkov, ni predpis, temveč je interni akt. Glede na navedeno Ustavno sodišče za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti ni pristojno in je zato zahtevo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: podpredsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnici in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat

Podpredsednica