Jedro

Ker tožnik v postavljenem roku ni zaprosil za spremembo gradbenega dovoljenja za hišo, zgrajeno v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, mu je organ pravilno izrekel ukrep za neskladno gradnjo po 153. členu ZGO-1.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ inšpekcijskemu zavezancu A.-sedaj tožniku pod 1. točko izreka odredil, da mora pri gradnji vrstne stanovanjske hiše št. 7 v sklopu vrstne zazidave „Jožef“ do 1. 11. 2011 odstraniti pritlično garažo in pomožne prostore na J strani hiše, nepravilne oblike in maksimalnih tlorisnih dimenzij (14 + 11) m x 0,5 x 8 m + 5,80 x 4 m + (5,80 + 3 m) x 0,50 x 6,20 m, vse na parc. št. 422/14, k.o. … ter vzpostaviti stanje zemljišča, določeno v gradbenem dovoljenju Upravne enote Slovenska Bistrica za gradnjo stanovanjskih objektov-vrstnih hiš „Jožef“ do IV. gradbene faze št. 351-375/2007 z dne 5. 10. 2007 in tožnika opozoril, da se bo sicer opravila izvršba po drugih osebah na njegove stroške; pod 2. točko izreka je za objekt iz 1. točke izreka izrekel določene prepovedi, ki jih tudi navaja; pod 3. točko izreka je odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa; pod 4. točko izreka je odločil, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep in pod 5. točko izreka je odločil, da je tožnik o odpravi pomanjkljivosti takoj dolžan obvestiti organ, ki je odločbo izdal. V svoji obrazložitvi navaja, da je investitor B. d.o.o., pridobil zgoraj navedeno gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjskih objektov. Po projektni dokumentaciji, ki jo je izdelal C. d.o.o., je na zemljiščih, predvidenih za gradnjo, dovoljena gradnja 13 vrstnih hiš v dveh nizih. V prvem nizu so enote od št. 1 do 7, v drugem nizu pa enote od št. 8 do 13. Tipična stanovanjska enota etažnosti je P+M. Investitor B. d.o.o. je vse stanovanjske enote, razen vrstno hišo št. 7, gradil do IV. gradbene faze v obdobju od novembra 2007 do septembra 2008 skladno s pogoji gradbenega dovoljenja, pri vrstni hiši št. 7 pa je z J strani na nivoju kletne etaže dozidal enoetažno zidano garažo in pomožne prostore nepravilne oblike in zgoraj navedenih tlorisnih dimenzij, tako da skupna površina dozidave znaša 152,48 m2. Za potrebe prodaje vrstnih hiš je investitor izvedel tudi novo parcelacijo, tako da vrstne hiše ležijo na novo odmerjenih parcelah, ki jih tudi navaja, na preostalih novo izmerjenih parcelah pa je zgradil dovozno cesto. Investitor je vrstno hišo št. 7 z dozidano garažo in pomožnimi prostori v IV. gradbeni fazi prodal kupcu A. - sedaj tožniku, s pogodbo o prodaji nepremičnine z dne 21. 8. 2008. Stanje elektronskega katastra izkazuje, da je novozgrajena vrstna hiša št. 7 na novo odmerjeni parc. št. 422/14 (prej parc. št. 422/6-del), k.o. …, katere lastnik je tožnik, odmerjena v tlorisni površini 80 m2, kar pomeni, da je v zemljiški kataster odmerjen le tisti del objekta, ki je zgrajen skladno s pogoji gradbenega dovoljenja, ni pa odmerjena dozidana enoetažna garaža s pomožnimi prostori. Tožnik je v drugi polovici leta 2008 in v letu 2009 kot investitor izvajal gradnjo vrstne hiše s prizidkom vred od IV. gradbene faze dalje, t.j. izvedel je potrebna obrtniška in instalacijska dela do dokončanja gradnje, od aprila 2010 pa je pričel novozgrajeni objekt tudi uporabljati za bivanje. Investitor je sicer imel gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjskih objektov do IV. gradbene faze, vključno z zunanjo ureditvijo, vendar brez elektro priključka, vodovodnega in kanalizacijskega priključka in je z gradnjo pritličnega prizidka k stanovanjski hiši št. 7 izvajal neskladno gradnjo. Prav tako je z neskladnjo gradnjo od IV. gradbene faze dalje nadaljeval tožnik. Tožniku je bilo z odločbo št. 06122-2512/2010/5-5207 z dne 4. 10. 2010 odrejeno, da mora ustaviti neskladno gradnjo vrstne hiše s prizidkom na navedenem zemljišču, ki jo je gradil v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem, vse dokler si ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja za vse izvedene spremembe pri gradnji. Hkrati mu je bilo odrejeno, da mora v roku enega meseca po vročitvi te odločbe zaprositi za spremembo gradbenega dovoljenja. Ta odločba je bila tožniku vročena dne 9. 10. 2010 in je 19. 10. 2010 postala pravnomočna. Pri kontrolnem pregledu dne 23. 2. 2011 je bilo ugotovljeno, da garaža s pomožnimi prostori na J strani objekta ni odstranjena in da tožnik v roku enega meseca po vročitvi odločbe ni podal vloge na upravno enoto za spremembo gradbenega dovoljenja, ki bi se nanašala na izvedeno stanje z dozidavo garaže s pomožnimi prostori, ki predstavlja neskladno gradnjo. V nadaljevanju se organ sklicuje na določbe 26., 146., 148., 153. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1).

Drugostopenjski organ je s svojo odločbo pritožbo tožnika zavrnil, ker je bilo v postopku na prvi stopnji pravilno ugotovljeno, da tožnik ni izpolnil obveznosti po odločbi z dne 4. 10. 2010, s katero mu je bilo naloženo, da mora takoj po vročitvi te odločbe ustaviti neskladno gradnjo vrstne stanovanjske hiše z dozidavo in v roku enega meseca po vročitvi odločbe zaprositi za spremembo gradbenega dovoljenja, ki se nanaša na neskladno gradnjo. Ugotovljeno je bilo, da je bila gradnja vrstne hiše sicer ustavljena, vendar pa tožnik v roku enega meseca po prejemu odločbe ni zaprosil za izdajo spremenjenega gradbenega dovoljenja, zato je inšpektorica pravilno nadaljevala s postopkom po določbah 153. člena ZGO-1 ter tožniku zato pravilno in zakonito izrekla navedeni inšpekcijski ukrep po tem členu.

Tožnik vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov, zaradi katerih je izpodbijani akt tudi ničen. V celoti vztraja pri pritožbenih razlogih ter dodatno navaja, da so bila v postopku kršena temeljna načela varstva pravic strank po 7., 8. in 9. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Kršeno je bilo zlasti načelo zaslišanja stranke, saj prvostopenjski organ tožniku ni dal možnosti, da bi se izjasnil o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. V obravnavani zadevi je prišlo tudi do kršitve načela res judicata. Gradbeni inšpektor je inšpekcijski postopek uvedel že v letu 2007 in 2008 oziroma bi ga v tem času moral uvesti, pa tega ni storil oziroma je slednje opustil. Inšpektor bi že tedaj lahko ugotovil skladnost ali neskladnost gradnje. Ker tega ni storil, je bil predmetni inšpekcijski postopek dejansko že zaključen. Temu je priča dejstvo, da je navedba inšpekcijskega organa o ustavitvi gradnje nerazumna, saj je bila ob uvedbi nezakonitega inšpekcijskega postopka gradnja že končana. Gre torej za kršitev načela res judicata, saj je bil inšpekcijski postopek v skladu z analogno razlago 26. člena ZGO-1 leta 2007 oziroma 2008 zaključen, stanje gradnje pa se vmes ni spremenilo. Dalje navaja, da glede na dejstvo, da v predmetni zadevi ne gre zgolj za klasičen prizidek, pač pa je bila gradnja v osnovi izvedena v letu 2007 in 2008 po investitorju B. d.o.o. ter dejstvu, da pomeni eventuelno nezakonit del obravnavanega objekta temelj celotnega objekta, ki ga ni moč enostavno in brez posledic za statično stabilnost objekta, ki je v skladu z gradbenim dovoljenjem, odstraniti ter posledično vzpostaviti prejšnje stanje ter tudi dejstvu, da bi lahko imel tako zahtevani poseg vpliv tudi na druge dele stavbe- sosednjo vrstno hišo, kar bi lahko imelo za posledico storitev kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, je v zvezi z odločitvijo v predmetni zadevi pravno relevantno dejstvo, da je na podlagi navedenega izpodbijana odločba sama po sebi nična. Predlaga, da se pridobi mnenje strokovnjaka ustrezne stroke, ki bo podal mnenje, ali je predmetna odstranitev objekta brez škode in škodnega vpliva na nesporno zakoniti del stavbe in na druge dele stavbe izvedljiva in da v primeru odstranitve ne bo prišlo do poškodovanja tuje lastnine. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in toženki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko posebnega odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporen inšpekcijski ukrep, izrečen na podlagi drugega odstavka 153. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), s katerim je bilo tožniku odrejeno, da mora pri gradnji vrstne hiše odstraniti dozidavo, izvedeno v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem ter vzpostaviti stanje, določeno v gradbenem dovoljenju z dne 5. 10. 2007, ki ga je izdala Upravna enota Slovenska Bistrica.

Iz upravnih spisov in iz izpodbijane odločbe izhaja, da je investitor B. d.o.o. na podlagi izdanega gradbenega dovoljenja gradil (poleg preostalih vrstnih hiš) tudi vrstno hišo št. 7 v vrstni zazidavi „Jožef“ do IV. gradbene faze in da je to vrstno hišo od IV. gradbene faze dalje do dokončanja objekta gradil tožnik kot njen lastnik. Gradnja vrstne hiše bi v celoti morala biti izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem. V inšpekcijskem postopku pa je bilo ugotovljeno in niti ni sporno, da je tožnik od IV. gradbene faze dalje vrstno hišo gradil v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem, saj je k hiši dozidal enoetažno garažo s pomožnimi prostori. Zaradi obravnavane gradnje v nasprotju z gradbenim dovoljenjem mu je bil s pravnomočno odločbo z dne 4. 10. 2012 najprej izrečen inšpekcijski ukrep, da mora ustaviti gradnjo vrstne hiše s predmetno dozidavo in si v roku enega meseca po prejemu odločbe pridobiti spremenjeno gradbeno dovoljenje. Tožnik v postavljenem roku ni zaprosil za spremembo gradbenega dovoljenja.

Ker torej tožnik ni izpolnil obveznosti po odločbi z dne 4. 10. 2010 in v postavljenem roku ni zaprosil za spremembo gradbenega dovoljenja ter je gradnjo vrstne hiše z dozidavo garaže s pomožnimi prostori izvajal v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, je po mnenju sodišča pravilna ugotovitev upravnega organa, da gre v obravnavani zadevi za neskladno gradnjo. Ker je upravni organ pravilno ugotovil, da gre za neskladno gradnjo, je tožniku tudi pravilno in zakonito odredil inšpekcijski ukrep po drugem odstavku 153. člena ZGO-1. Tožbeni ugovori na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da gre v obravnavani zadevi za res iudicata oziroma za pravnomočno razsojeno stvar. To iz spisovnih podatkov ne izhaja, niti tega z ničemer ne izkazuje tožnik. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da inšpekcijski postopek ni bil uveden že v letu 2007 oziroma v letu 2008, temveč je bil uveden z zapisnikom o inšpekcijskem pregledu z dne 6. 9. 2010. Tudi tožbeni ugovor, da so bile v postopku kršene določbe 7., 8. in 9. člena ZUP, predvsem načelo zaslišanja stranke, ni utemeljen, saj iz podatkov v spisu izhaja, da je bil tožnik pred izdajo odločbe z dne 4. 10. 2010 dne 10. 9. 2010 zaslišan in je zapisnik o zaslišanju tudi podpisal. Tožbena navedba, ki se prvič pojavi šele v tožbi, da zaradi odstranitve prizidka utegne nastati škoda drugim subjektom, je pavšalna in z ničemer izkazana, zato je sodišče ne more upoštevati. Sodišče tudi ni sledilo tožnikovemu predlogu po postavitvi izvedenca, saj je trditveno in dokazno breme na strani tožnika. Prav tako sodišče ni našlo razlogov ničnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.