Jedro

Podpis na upnikovih pogodbah je praktično identičen s podpisom dolžnikovega direktorja na ugovoru, zato bi moral dolžnik svoje ugovorne navedbe, da naj bi pogodbe podpisala nepooblaščena oseba, precej bolj konkretizirati (kdo naj bi po njegovem bila ta oseba, ali gre za ponareditev podpisa ali morebitno prekoračitev pooblastil itd.) in tudi predlagati dokaze za svoje trditve.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 4,236.172,14 SIT s pripadki. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da vrednost glavnice ni pravilno obračunana in je dodatno upoštevan znesek 164.260,70 SIT, za kar nimajo nobenega dokumenta. Pogodbe z upnikom ni podpisal, iz dokumentacije je razvidno, da je to opravila nepooblaščena oseba. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni obrazložen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Ugovorne navedbe dolžnika, da "vrednost glavnice ni pravilno obračunana" so prepavšalne, da bi jih bilo moč preizkusiti, saj dolžnik sploh ne pove, kaj ni pravilno obračunano oz. koliko naj bi po njegovem znašala pravilno obračunana glavnica. Glede zneska 164.260,70 SIT sodišče druge stopnje ugotavlja, da gre za zamudne obresti, za katere je upnik tudi predložil ustrezen dokument - izpisek odprtih postavk z dne 18.5.2000 (priloga A3), ki je overjen z žigom in podpisom upnika, zato ga je šteti za verodostojno listino v smislu 23. čl. ZIZ. Omenjeno listino je dolžnik prejel (prim. povratnico, pripeto k list. št. 5, iz katere izhaja, da je dolžnik prejel sklep o izvršbi s prilogami), zato bi mogel in moral glede tega zneska konkretneje ugovarjati. S tako pavšalnimi in posplošenimi trditvami, za katere tudi ne predlaga nobenih dokazov, dolžnik ne bi mogel doseči zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Glede ugovora, da ni podpisal pogodbe z upnikom oz. da jo je podpisala nepooblaščena oseba, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je ta trditev premalo določna. Sicer dolžnik ne pove, iz katere dokumentacije naj bi bilo razvidno, da je to opravila nepooblaščena oseba, vendar v kolikor s tem misli na upnikove listine A4-A8, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je vse navedene pogodbe in anekse k pogodbam za dolžnika oz. kupca podpisala oseba s priimkom G.. G. pa je tudi zakoniti zastopnik dolžnika. Glede na to bi moral dolžnik svoje ugovorne navedbe, da naj bi pogodbe podpisala nepooblaščena oseba, precej bolj konkretizirati (kdo naj bi po njegovem bila ta oseba, ali gre za ponareditev podpisa ali morebitno prekoračitev pooblastil itd.) in tudi predlagati dokaze za svoje trditve. Omenjene ugovorne trditve (da dolžnik ni podpisal pogodbe, kar naj bi smiselno pomenilo, da z upnikom ni bil v poslovnem odnosu) so tudi v logičnem nasprotju z v prejšnjem odstavku obravnavanimi ugovornimi trditvami, da višina glavnice ni pravilno obračunana, iz česar smiselno izhaja, da sta stranki v poslovnem odnosu bili, saj dolžnik (sicer pavšalno in brez dokaznih predlogov) vsebinsko in po višini prereka upnikovo terjatev. Iz vsega povedanega izhaja, da dolžnik ni navedel in dokazoval pravno pomembnih dejstev, ki preprečujejo izvršbo oz. s katerimi bi lahko dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi, zato je njegov ugovor neobrazložen in s tem neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ. Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.