Jedro

Za presojo ali so izpolnjeni pogoji za preoblikovanje delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, je bistvena okoliščina, ali je delavec "ostal na delu" tudi po poteku določenega časa. Sodišče tega ni ugotovilo: tožnica po 30. 4. 2001 ni več delala in tudi ni "ostala na delu" na kakšen drug način, na primer z odsotnostjo na odobrenem dopustu.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnici je 30. 4. 2001 prenehalo delovno razmerje, sklenjeno za določen čas. S tožbo je zahtevala ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas z utemeljitvijo, da je ostala na delu še po 30. 4. 2001. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica ni ostala na delu po datumu, ko bi ji delovno razmerje moralo prenehati. Bila je le uvrščena na vnaprej pripravljeni razpored dela. Zato je tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja zavrnilo, posledično pa tudi reintegracijski zahtevek in denarne zahtevke.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vlaga tožnica revizijo "iz vseh revizijskih razlogov". Navaja, da bi sodišče glede na ugotovljeno dejansko stanje, ob pravilni uporabi materialnega prava (17. in 18. člena Zakona o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. - ZDR (1990)), moralo ugotoviti, da je delovno razmerje tožnice prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila, predlaga njeno zavrnitev.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Tožnica sicer uveljavlja "vse revizijske razloge", vendar formalno ne opredeli nobenega od razlogov, ki jih v prvem odstavku 370. člena določa ZPP, iz navedb v reviziji pa izhaja, da obrazloži le revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni preizkušalo.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Revizijsko sodišče je pri materialno pravnem preizkusu pravnomočne sodbe vezano na dejansko stanje, ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje, ki ga je preizkušalo sodišče druge stopnje. Po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP, revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje ni tako, kot ga navaja oziroma skuša uveljaviti revizija. Tožnica po ugotovitvah sodišča po 30. 4. 2001 ni več delala in tudi dopust ji ni bil odobren. Res je bila vpisana v razporedu dela za teden dni vnaprej (od 30. 4. 2001), ki pa se je na podlagi splošnih aktov tožene stranke pripravljal najmanj za sedem dni vnaprej. Zato je pravilna presoja nižjih sodišč, da tako predvidena razporeditev še ne izkazuje odobritve dopusta oziroma trajanja delovnega razmerja. Za presojo ali so izpolnjeni pogoji za preoblikovanje delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, je bistvena okoliščina, ali je delavec "ostal na delu" tudi po poteku določenega časa. Sodišče tega ni ugotovilo: tožnica po 30. 4. 2001 ni več delala in tudi ni "ostala na delu" na kakšen drug način, na primer z odsotnostjo na odobrenem dopustu.

Revizijska novota je trditev tožnice, da je že od 4. 9. 2000 do 13. 9. 2000 delala brez odločbe o sklenitvi delovnega razmerja za določen čas. Predmet spora ni zakonitost sklenitve delovnega razmerja za določen čas, temveč ugotovitev preoblikovanja delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas, v delovno razmerje za nedoločen čas zato, ker naj bi tožnica ostala na delu še potem, ko naj bi je delovno razmerje prenehalo. Prvi odstavek 18. člena ima namreč dve določbi, ki urejata preoblikovanje delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas: če je bilo iz razlogov na strani delodajalca delovno razmerje za določen čas sklenjeno v nasprotju z zakonom ali zaradi nadaljevanja dela. Tožnica je s tožbo uveljavljala drugi razlog in ne more šele v reviziji spreminjati dejanske podlage tožbe. Novote so izjemoma dovoljene le v zvezi z uveljavitvijo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (372. člen ZPP). Niso pa dovoljene pri uveljavljanju revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Uporaba (pravilna oziroma nepravilna) materialnega prava je vezana na trditveno podlago spora. Če je tožnica menila, da je dejansko stanje drugačno, kot je bilo ugotovljeno na prvostopenjskem sodišču, bi morala ugotovitve sodišča izpodbijati že v pritožbi, ne pa da šele v revizijskem postopku skuša izpodbijati dejansko stanje, ki ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče in ki je bilo osnova za uporabo materialnega prava pri prvostopenjskem in drugostopenjskem odločanju. Nedopustno je v reviziji navajati nova dejstva, ki se tičejo uporabe materialnega prava.

Ker je glede na ugotovljeno dejansko podlago sodbe izpodbijana sodba materialno pravno pravilna, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).