Jedro

19.Sprva je ugotoviti, da je podeljivanje koncesij domačim in tujim pravnim in fizičnim osebam za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti urejeno v ZZDej. Koncesijo za opravljanje javne službe na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti, kakršna je obravnavana, podeli toženka (drugi odstavek 44. člena ZZDej). Glede koncesije je bistveno poudariti, da se koncesija za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti podeli na podlagi določb V. poglavja ZZDej in ob subisidiarni uporabi določb Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (v nadaljevanju ZJZP).

Toženka bi morala pri tožniku kot pri izvajalcih zunajbolnišnične zdravstvene dejavnosti kot osnovo za izračun povečanja programa upoštevati celoten obseg programov zdravstvene dejavnosti, ne pa obseg posameznih zdravstvenih storitev.

20.Dodati je še, da ZZDej v četrtem odstavku 5. člena določa, da mrežo javne zdravstvene službe na sekundarni ravni zagotavlja Republika Slovenija. Zdravstvena dejavnost na sekundarni ravni obsega tudi specialistično zunajbolnišnično dejavnost, kamor spada gastroenterologije z endoskopijo in ultrazvočnimi preiskavami. Prvi odstavek 63. člena ZZVZZ določa, da se ZZZS, pristojne zbornice, združenja zdravstvenih zavodov in drugih zavodov ter organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, ter ministrstvo, pristojno za zdravstvo, za vsako leto dogovorijo o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredelijo zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje, in določijo obseg sredstev. Na tej podlagi določijo izhodišča za izvajanje programov in za oblikovanje cen programov oziroma storitev ter druge podlage za sklepanje pogodb z zdravstvenimi zavodi, drugimi zavodi in organizacijami, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, ter zasebnimi zdravstvenimi delavci.

Izrek

Ur. l. RS, št. 23/05 - uradno prečiščeno besedilo, 15/08 - ZPacP, 23/08, 58/08 - ZZdrS-E, 77/08 - ZDZdr, 40/12 - ZUJF, 14/13, 88/16 - ZdZPZD, 64/17, 1/19 - odi. US, 73/19, 82/20, 152/20 - ZZUOOP, 203/20 - ZIUPOPDVE, 112/21 - ZNUPZ in 196/21 - ZDOsk.

21.Dogovor o programih zdravstvenih storitev je rezultat pogajanj deležnikov, ki predstavlja pravno podlago za sklepanje pogodb z javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki. Smisel pogajanj je v odgovornem določanju "zgornjih mej" javnih sredstev za zdravstvo in odgovornem porabljanju sredstev, ki so solidarno zbrana na osnovi obveznih prispevkov vseh zavarovancev v Sloveniji. V programu so ob upoštevanju najnovejših spoznanj znanosti, razvoju medicinske tehnologije, aktualnih demografskih gibanj in ekonomskih razmer opredeljeni skupni obsegi programov zdravstvenih storitev, prednostna področja, potrebne zmogljivosti in elementi za vrednotenje storitev.

I.Tožbi se ugodi, in se odločba o spremembi koncesijske odločbe Ministrstva za zdravje št. 0142-72/2008/60 z dne 14. 1. 2022 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

22.V času izdaje izpodbijane odločbe veljavni četrti odstavek 44.f člena ZZDej določa, da so med trajanjem koncesijskega razmerja ob soglasju koncedenta dovoljene le nebistvene spremembe koncesijskega razmerja, ki jih koncedent odobri v obliki spremembe koncesijske odločbe. 3. alineja petega odstavka 44.f člena ZZDej pa določa, da za nebistvene spremembe koncesijskega razmerja šteje sprememba obsega programov zdravstvene dejavnosti, če se ta poveča ali zmanjša za največ 20 odstotkov.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

23.Med strankama ni sporno, da je tožnik izvajalec zunajbolnične zdravstvene dejavnosti, ki jo izvaja na podlagi koncesijske odločbe in koncesijske pogodbe, torej v okviru javne zdravstvene mreže, in sicer po odločbi o podelitvi koncesije številka: 503-83/99 z dne 2. 12. 1999 v zvezi z Odločbo o spremembi koncesijske odločbe, številka: 0142-72/2008/6 z dne 8. 3. 2019 in Pogodbi o koncesiji št. 242/99 z dne 2. 12. 1999.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti, EVA 2015-2711-0033, stran 70-71, vzeto iz https://www.iusinfo.si/Priloge/Poro/PORODZ2017M04D21N5_10_1.PDF, dne 5. 6. 2024.

Potek upravnega postopka

24.Iz odločbe o podelitvi koncesije izhaja, da je bila tožniku koncesija podeljena za opravljanje specialistične ambulantne dejavnosti interne medicine področje gastroenerologije z endoskopijo in ultrazvočnimi preiskavami v Rogaški Slatini (1. točka izreka) in da se dejavnost iz 1. točke opravlja v skladu s pogodbo o koncesiji (2. točka odločbe). V pogodbi o koncesiji št. 242/99 z dne 2. 12. 1999 pa je med drugim v 3. členu določeno, da koncesionar opravlja javno službo v celotnem obsegu programa ambulantne gastroenterologe z endoskopijo in ultrazvočnimi preiskavami, ki ga podrobneje določi s pogodbo z ZZZS glede na program, ki ga je nosilec dejavnosti opravljal v ...

1.V izpodbijani odločbi je toženka odločila, da se tožniku spremeni obseg programa koncesije za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti na področju gastroenterologije z endoskopijo in ultrazvočnimi preiskavami, podeljene z odločbo Ministrstva za zdravje, št. 503-83/99 z dne 2. 12. 1999, iz 2603 na 3123 preiskav urea dihalni testi (1. točka izreka). Odločila je še, da sprememba obsega programa zdravstvene dejavnosti iz prejšnje točke velja od 1. 10. 2021 (2. točka izreka) ter da koncesionar in Ministrstvo za zdravje skleneta dodatek h koncesijski pogodbi v 30 dneh od dneva vročitve te odločbe in da v primeru neskladja med koncesijsko odločbo in koncesijsko pogodbo velja ureditev, kot je določena v tej odločbi (3. točka izreka). Dodala je še, da v tem postopku niso nastali posebni stroški postopka (4. točka izreka).

25.Med strankama pa ni sporno, da je tožnik kot koncesionar, ki izvaja zunajbolnišno zdravstveno dejavnost gastroenterologije v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti, in da je po podatkih ZZZS dosedanja pogodbena dejavnost koncesionarja: specialistična zunajbolnišnična dejavnost gastroenterologije 1,50 tima, dihalne teste v obsegu 2.603 preiskave, SVIT program, v obsegu realizacije v posameznem letu.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je Vlada Republike Slovenije 9. 12. 2021, na 106. redni seji, sprejela Aneks št. 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2021, ki je bil 23. 12. 2021 objavljen na spletnih straneh Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS). Z navedenim Aneksom je bila v šestem odstavku 24. člena Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2021, dodana nova 88. točka, s katero je bil gospodarski družbi A., d. o. o. povečan obseg program zdravstvene dejavnosti in načrtovana dodatna sredstva od 1. 10. 2021 dalje. Povečanje obsega programa se nanaša na spremembo številka preiskav iz 2603 na 3123 preiskav urea dihalni testi.

26.Med strankama pa je sporno, ali se pri tožniku kot pri izvajalcu zunajbolnišne zdravstvene dejavnosti kot osnova za izračun povečanja programa upošteva obseg programov zdravstvene dejavnosti, ali pa obseg posameznih zdravstvenih storitev - takšen režim (širitev glede na obseg zdravstvene storitve) je namreč po mnenju tožnice zakonodajalec določil le za specialistične bolnišnične dejavnosti.

3.V nadaljevanju navaja zakonske določbe glede pogodbenega dogovarjanja na področju zdravstvene dejavnosti ter pojasni, da Zakon o zdravstveni dejavnosti(v nadaljevanju ZZDej) v 3. alineji petega odstavka 44.f člena ZZDej določa, da za nebistvene spremembe koncesijskega razmerja šteje sprememba obsega programov zdravstvene dejavnosti, če se ta poveča ali zmanjša za največ 20 odstotkov.

Ur. l. RS, št. 9/92, 26/92, 45/94 - odl US, 37/95, 8/96, 59/99 - odl. US, 90/99.

27.Glede razlage 3. alineje petega odstavka 44.f člena ZZDej je ugotoviti, da je navedena zakonska določba bila sprejeta z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (v nadaljevanju ZZDej-K), ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 64/17 in velja od 17. 12. 2017.

4.Toženka (koncedent) je tožniku kot koncesionarju z odločbo, št. 503-83/99 z dne 2. 12. 1999, podelila koncesijo za opravljanje zdravstvene dejavnosti kot javne službe na področju gastroenterologije z endoskopijo in ultrazvočnimi preiskavami (ta dejavnost se sedaj imenuje gastroenterologija v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti). Pogodbo o koncesiji št. 242/99 sta koncedent in koncesionar sklenila 2. 12. 1999. V 3. členu prej navedene pogodbe, je določeno, da se obseg programa izvajanja podeljene koncesije podrobneje določi s pogodbo z ZZZS. Po podatkih ZZZS so dosedanje pogodbene dejavnosti koncesionarja: - specialistična zunajbolnišnična dejavnost gastroneterologija 1,50 tima; - dihalni testi 2.603 preiskave; - SVIT program, katerega realizacije je odvisna od preteklega leta.

5.Toženka na podlagi zakonske omejitve v ZZDej ugotavlja, da je pri koncesionarju dovoljeno povečanje programa koncesije iz 2603 na 3123 preiskav urea dihalni testi. Dodaja še, da je bila odločba izdana po skrajšanem ugotovitvenem postopku.

28.Iz predloga zakona izhaja, da je bil namen zakonodajalca, kot pojasnjuje k predlogu k prvotnemu 17. členu (kasneje spremenjen v 19. člen), da se s tem členom v zakon dodajajo členi (od 44.a do 44.k), ki podrobneje določajo pogoje in celoten postopek podeljevanja koncesij za izvajanje zdravstvenih storitev (in sicer se koncesije podelijo za programe zdravstvene dejavnosti (v navedeno terminologijo spadajo programi na primarni ravni zdravstvene dejavnosti kakor tudi storitve specialistične nebolnišnične dejavnosti) in za zdravstvene storitve specialistične bolnišnične dejavnosti), kakor tudi posebnosti izvajanja koncesije, upoštevaje posebno naravo zdravstvenih storitev, posebnosti organizacije zagotavljanja in delovanja zdravstvenega sistema, posebnosti financiranja zdravstvenih storitev ter prednostne potrebe po zagotavljanju varnosti in kakovosti zdravstvenih storitev tudi ob izvajanju javnih zdravstvenih storitev v obliko podeljene koncesije. Določeni so tudi primeri in postopek možnega odvzema koncesije ter vzpostavljena pravna podlaga, na podlagi katere bo ministrstvo vzpostavilo register podeljenih koncesij v zdravstvu. Kot razlog za spremembe zakonskih določb pa je zapisano, da je veljavna ureditev glede podeljevanja koncesij za izvajanje zdravstvenih storitev zelo podnormirana, saj določa le, da se koncesija podeli z odločbo, da jo na primarni ravni zdravstva podeli občinski oziroma mestni svet, s soglasjem ministrstva, pristojnega za zdravje, v drugih zdravstvenih dejavnostih pa ministrstvo, pristojno za zdravje (42. člen). S spremembo zakona se določajo bistveni elementi pogodbe o koncesiji (43. člen) in osnovne določbe o odvzemu koncesije (44. člen). 44.a člen uvaja in opredeljuje koncesijski akt, ki do zdaj na področju zdravstva ni bil posebej opredeljen, je pa temeljni dokument postopka podeljevanja koncesij na podlagi sistemskega zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Tako se s koncesijskim aktom, ki je podlaga za podelitev koncesije, določijo vrsta, območje in predvideni obseg izvajanja zdravstvenih storitev oziroma programov zdravstvene dejavnosti, za katere se objavi javni razpis za podelitev koncesije ter trajanje koncesije in možnost podaljšanja trajanja koncesije. Zakon opredeljuje tudi bistvene sestavine odločbe o podelitvi koncesije (44.e člen). Zakon ureja tudi možnost nebistvenih sprememb koncesijskega razmerja med trajanjem koncesije na podlagi spremenjene odločbe o podelitvi koncesije in kot take določa kot možne pod predpisanimi pogoji spremembe odgovornega nosilca posameznega koncesijskega zdravstvenega programa, spremembe lokacije izvajanja koncesijske dejavnosti ter možno zmanjšanje ali povečanje obsega zdravstvenih storitev oziroma zdravstvenega programa, ki je predmet koncesije, za največ 20 odstotkov ob nepredvidenih spremembah potrebnega obsega zdravstvenega programa oziroma posamezne vrste zdravstvenih storitev specialistične bolnišnične dejavnosti.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

29.V konkretnem primeru je bila koncesija podeljena že v letu 1999, torej v času veljave ZZDej. Takratni zakon je v 43. členu določal, da se s pogodbo o koncesiji koncedent in koncesionar uredita razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe in pogoje, pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo. S pogodbo o koncesiji se podrobneje določijo predvsem: - vrsta zdravstvene dejavnosti, - obseg izvajanja javne službe, - začetek izvajanja koncesije, - rok za odpoved koncesije, - sredstva, ki jih za opravljanje javne službe zagotavlja koncedent.

6.Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in v tožbi navaja, da je izvajalec zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni mreži in pogodbeni partner, ki sodeluje pri sprejemu vsakokratnega Splošnega dogovora za posamezno pogodbeno leto. Po določbi 63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ), dogovorili in potrdili širitev programa zdravstvene dejavnosti v obsegu 3000 preiskav urea dihalnih testov. Navedeno pomeni, da je odobritev izvedbe testov, s financiranjem, opredeljena za izvedene teste v obdobju od 1. 10. 2021 ter v letu 2022, saj je vsebina Splošnega dogovora za leto 2021 z Aneksom v celoti povzeta v Splošni dogovor za pogodbeno leto 2022. Izpostavlja, da ji je bila širitev programa odobrena na podlagi strokovnih stališč o potrebnosti in nujnosti izvedbe števila urea dihalnih testov.

Zveza:

30.Sodišče ob vsem zgoraj navedenem, predvsem pa izhajajoč iz vsebine same koncesijske pogodbe št. 242/99 z dne 2. 12. 1999, ugotavlja, da sam obseg koncesije med strankama v koncesijski pogodbi ni jasno določen, saj je to prepuščeno dogovarjanju tožnika z ZZZS. Iz same veljavne koncesijske pogodbe namreč glede obsega koncesije v 3. členu izhaja, da koncesionar opravlja javno službo v celotnem obsegu programa ambulantne gastroenterologe z endoskopijo in ultrazvočnimi preiskavami, ki ga podrobneje določi s pogodbo z ZZZS glede na program, ki ga je nosilec dejavnosti opravljal v ... Ob dejstvu, da med strankama ni sporno, da je bila pogodbena dejavnost tožnika kot koncesionar po podatkih ZZZS dosedaj: specialistična zunajbolnišnična dejavnost gastroenterologije 1,50 tima, dihalne teste v obsegu 2.603 preiskave, SVIT program, v obsegu realizacije v posameznem letu, je to obseg, ki je merodajen.

7.Dosedanja praksa med izvajalci zdravstvene dejavnosti ter pogodbenimi partnerji je bila takšna, da je ZZZS, na podlagi vsebine Splošnega dogovora, sklenil z izvajalcem zdravstvene dejavnosti Pogodbo o financiranju programa, opredeljenega v Splošnem dogovoru. V letu 2022 pa je ZZZS zahteval, kot pogoj za sklenitev pogodbe o financiranju, predhodno izdano odločbo koncedenta, ki vključuje obseg in vrsto programa, opredeljenega v Splošnem dogovoru oz. Aneksu k Splošnemu dogovoru. Zato se je tožnik na podlagi napotila ZZZS obrnil na toženko z vlogo k izdaji odločbe o spremembi koncesijske odločbe z opredelitvijo obsega in vrste programa, kot je bil za tožnikom dogovorjen med pogodbenimi partnerji in vključen v Aneks k Splošnemu dogovoru.

31.Glede na navedeno je upravičen očitek tožnika, da programa zdravstvene dejavnosti koncesije pri tožniku ni mogoče deliti posebej na gastroenterologijo, posebej na urea dihalne teste in posebej na SVIT, saj gre za enovit obseg koncesije, ki vključuje vse zgoraj opredeljene zdravstvene storitve, po vrsti in obsegu. Tako bi morala toženka pri tožniku kot pri izvajalcih zunajbolnišne zdravstvene dejavnosti kot osnovo za izračun povečanja programa upoštevati celoten obseg programov zdravstvene dejavnosti, ne pa obseg posameznih zdravstvenih storitev, kot to izhaja iz 3. alineje petega odstavka 44.f člena ZZDej.

8.Toženka je kljub večim urgencam le izdala izpodbijano odločbo, s katero pa je tožniku odobrila izvedbo urea dihalnih testov le v obsegu 520 preiskav, od dogovorjenih in predvidenih 3.000 preiskav v Aneksu k Splošnemu dogovoru. Meni, da je toženka pri opredelitvi obsega širitve programa storila pisno pomoto, saj je napačno izhajala iz osnove števila do sedaj (do širitve) izvajanih urea dihalnih testov in je širitev v obsegu do največ 20 % računala od osnove do sedaj izvajanih urea dihalnih testov (tožnik jih je do sedaj izvajal v obsegu 2.603 preiskav), medtem, ko bi morala kot osnovo za opredelitev 20 % širitve programa upoštevati celoten obseg programa, ki ga izvaja tožnica.

9.Tožnica primarno zatrjuje pisno pomoto, v nadaljevanju pa razlog zmotno uporabo materialnega prava, in sicer določbe 3. alineje petega odstavka 44.f. člena ZZDej.

32.Takšna razlaga je glede na zakonske določbe ZZDej ter vsebino same koncesijske pogodbe tudi skladna z namenom, da omogoča zavarovanim osebam dostop do zdravstvene storitve, kot temeljne pravice iz 51. člena Ustave Republike Slovenije. Glede na Aneksu k Splošnemu dogovoru, ko je ZZZS zagotovil finančna sredstva za opravljanje določenih zdravstvenih storitev v okviru finančnega plana ZZZS, vir financiranja pa so zavarovalne premije obveznega zdravstvenega zavarovanja zavarovanih oseb, bo tako zasledovana javna korist upravičencev do dostopa do konkretne zdravstvene storitve in zdravnika, saj bo do storitev lahko dostopalo več upravičencev.

Zakon o zdravstveni dejavnosti (1992) - ZZDej - člen 44f, 44f/5, 44f/5-3

10.V predmetni zadevi je bila tožniku v skladu z Aneksom št. 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2021, ki je bil sprejet 9. 12. 2021 in dne 23. 12. 2021 objavljen na spletnih straneh ZZZS, odobrena širitev programa izvajanja storitev "urea dihalnih testov" v obsegu 3.000 preiskav, z odobritvijo širitve od 1. 10. 2021 dalje. Za sprejeto širitev programa dejavnosti tožnika so bila z Aneksom št. 1 k Splošnemu dogovoru tudi zagotovljena sredstva za financiranje izvedbe širitve programa. Kot je natančno opredeljeno v Aneksu št. 1, se povečanje programa nanaša na obdobje od 1. 10. 2021 in na leto 2022. Celotno ovrednotenje širitve programa za 3.000 preiskav Urea dihalnih testov znaša 177.780,96 EUR (59,26 EUR/preiskavo), od tega se znesek 44.445,24 EUR (1/4 programa) nanaša na leto 2021 in preostala vrednost programa na leto 2022. Vse to izhaja iz vsebine Aneksa št. 1 k Splošnemu dogovoru za leto 2021.

33.Ob vsem navedenem je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek (4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V ponovnem postopku je toženka vezana na pravno mnenje sodišča, ki se nanaša na materialno pravo (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

11.Zatrjuje, da je pri tožniku prišlo do izpolnitve pogoja nepredvidenih sprememb potrebnega obsega posameznega programa zdravstvene dejavnosti oz. posamezne vrste storitev specialistične bolnišnične dejavnosti, saj je izkazana potreba po izvedbi dodatnih urea dihalnih testov. Tožnik dodatno pojasnjuje, da je širitev programa nujna in potrebna v širšem javnem interesu. Urea dihalni testi so namenjeni predvsem družinskim zdravnikom, ki tako lahko obravnavajo bolnike v skladu s slovenskimi in EU strokovnimi standardi in tako zmanjšujejo napotovanje bolnikov na gastroskopije (specialistični sekundarni nivo, kjer so daljše čakalne dobe). V primeru širitve programa koncesije zgolj za samo 520 dodatnih preiskav urea dihalni testi bo tako s strani tožnika skupna opredeljena količina testov (torej do 3.123 preiskav v letu 2022) izvršena do septembra 2022 ali še celo prej, kar bo imelo za posledico, da bodo družinski zdravniki v zdravstvenih domovih od takrat dalje brez možnosti napotitve pacientov na naveden test, kar bo imelo za posledico, da ne bodo imeli možnosti obravnave bolnikov v skladu s strokovnimi priporočili in smernicami. Slednje bo povzročilo nezmožnost kvalitetne obravnave pacienta, nevarnost hujšega poslabšanja zdravja pacientov ter posledično tudi s tem povezano odgovornostjo pristojnih državnih služb in organov, kakor tudi izvajalcev zdravstvene dejavnosti.

34.Obe stranki sta sodišču posredovali podpisano pisno soglasje, da sodišče o sporu odloči na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave na podlagi 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 22. členom ZUS-1. Sodišče je na podlagi navedenega v zadevi odločilo na podlagi listin v upravnem in sodnem spisu.

12.Sklicuje se še na strokovne smernice glede potrebe po testiranju. Poudarja, da je podlaga za odločanje o širitvi programa z odločbo o spremembi koncesijske odločbe določba 3. alineje petega odstavka 44.f člena ZZDej, toženka pa je to določbo uporabila nepravilno, saj je izhajala iz izračuna 20 % povečanja od osnove števila preiskav za konkretno zdravstveno storitev (torej urea dihalne teste, morala pa bi izhajati iz osnove obsega programa tožnika). V konkretnem primeru gre za izvajalca, ki opravlja zunajbolnišnično zdravstveno dejavnost (ne gre za bolnišnično dejavnost), zato je edino pravilno, da se kot osnova, od katere se izračunava dopustno do 20 % povišanje, upošteva program zdravstvene dejavnosti, ne pa posamezna zdravstvena storitev (kot npr. urea dihalni testi).

K II. točki izreka

13.Program zdravstvene dejavnosti koncesije pri tožniku ni mogoče deliti posebej na gastroenterologijo, posebej na urea dihalne teste in posebej na SVIT, pri tožniku namreč gre za enovit obseg koncesije, ki vključuje vse zgoraj opredeljene zdravstvene storitve, po vrsti in obsegu. Pri tožniku se kot pri izvajalcih zunajbolnišnične zdravstvene dejavnosti kot osnova za izračun povečanja programa upošteva obseg programov zdravstvene dejavnosti, ne pa obseg posameznih zdravstvenih storitev, takšen režim (širitev glede na obseg zdravstvene storitve) je zakonodajalec določil le za specialistične bolnišnične dejavnosti.

Pridruženi dokumenti:*

Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v določbi 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbi ugodi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnik pa je v postopku imel pooblaščenko, ki je odvetnica, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). To znese z zahtevanim 22 % DDV (v višini 62,70 EUR) skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena v zvezi s 378. členom Obligacijskega zakonika), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1. c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

14.Tožnik v nadaljevanju pojasnjuje dopusten 20 % obseg širitve programa zdravstvene dejavnosti. Predlaga odpravo odločbe in vrnitev zadeve v nov postopek. Predlaga tudi izdajo dopolnilne odločbe glede na izdano odločbo toženke št. 0142-72/2008/46 z dne 8. 11. 2021, s katero je toženka tožniku izdala soglasje k prenosu koncesije po odločbi številka 503-83/99 z dne 2. 12. 1999, na gospodarsko družbo B., d. o. o.

15.Toženka zavrača tožbeni zahtevek in ponavlja razloge iz izpodbijane odločbe. Poudarja, da je v postopku upoštevala podatke ZZZS, glede obstoječih pogodbenih dejavnosti tožnika. Glede na dosedanjo število dihalnih testov 2.603 preiskav je, v skladu s 3. alinejo petega odstavka 44.f člena ZZDej, možno povečanje le za 20 %, kar je za 520, in skupaj znaša 3123 preiskav, ne glede na dodatno določenih 3000 preiskav v Aneksu št. 1 k Dogovoru. Dogovorjen povečan obseg preiskav presega zakonsko dovoljeno povečanje, zato toženka temu ni sledila in je izdala odločbo v skladu z zakonsko dovoljenim povečanjem.

-------------------------------

16.Tožnik v pripravljalni vlogi navaja, da toženka v svojem odgovoru na tožbo izhaja iz napačnega izhodišča za obračunavanje 20 % povišanja obsega programa, kot nebistveno spremembo koncesijske odločbe. Toženka izhaja pri izračunu iz osnove obsega izvajanja storitve dihalnih testov, takšen pristop pa je napačen. Vztraja, da program zdravstvene dejavnosti koncesije pri tožniku ni mogoče deliti posebej na gastroenterologije, posebej na urea dihalne teste in posebej na SVIT, saj gre za enovit obseg koncesije, ki vključuje vse zgoraj opredeljene zdravstvene storitve, po vrsti in obsegu.

1

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

K I. točki izreka

2

17.Tožba je utemeljena.

3

18.V zadevi je sporna zakonitost odločitve toženke, ki tožniku ni povečala obsega programov zdravstvene dejavnosti v želenem obsegu.