Jedro

Tožnik ne oporeka ugotovitvam, na katerih izpodbijana odločba temelji, da je pasji mladič prenočeval zunaj. Dejstvo je, da je neprerekana navedba toženke, da je bil v času odvzema sneg. Prav tako tožnik ne oporeka ugotovitvam, ki izhajajo iz veterinarskega poročila, da je bil pasji mladič 28. 2. 2018, ko so ga sprejeli v obravnavo, neodziven, negiben in v slabem splošnem stanju ter da je bil podhlajen (njegova telesna temperatura je bila 35,7 stopinj celzija), da je imel blede sluznice, razširjene zenice, upočasnjen pupilani refleks, slabo zaznavno dihanje in utrip, da so bile zadnje okončine neodzivne, prve pa v krču, ter da je bila veterinarska oskrba nujna, sicer bi lahko prišlo do hipotermije, ki vodi v odpoved srca. Že in navedenih ugotovitev, ki jim tožnik, kot rečeno ne oporeka, izhaja, da je tožnik kršil citirano prvo alinejo prvega odstavka 7. člena ZZZiv.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Novo mesto (v nadaljevanju prvostopenjski organ), je z izpodbijano odločbo med drugim tožniku odredila trajen odvzem pasjega mladiča, rumeno-rjave barve z belimi mesti po prsih in tačkah, z bogato dlako, starega približno dva meseca, ki ga je A. (v nadaljevanju prijavitelj) po ustni odločbi prvostopenjskega organa dne 28. 2. 2018 odvzelo iz pesjaka na naslovu ... (v nadaljevanju pasjega mladiča, 1. točka izreka); določila rok za izvršitev tega ukrepa in namestitev (3. točka izreka) ter določila, da stroške predhodno trpi prvostopenjski organ, po izdaji računa pa stroški, v zvezi z izvršitvijo te odločbe, bremenijo tožnika in bo o njih na podlagi izstavljenega računa izdan poseben sklep (4. točka izreka). Odločila je še, da pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odrejenih ukrepov (5. točka izreka).

2. V obrazložitvi navaja, da je prvostopenjski organ 26. 2. 2018 prejel prijavo, da v zagrajenem prostoru na betonu z majhno utico biva pasji mladič. Pristojna inšpektorica je 27. 2. 2018 opravila pregled in ugotovila, da je ob nedokončanem objektu med dvema stenama, z gradbeno mrežo zagrajen prostor, ki predstavlja pesjak. Prostor nima strehe, niti utica nima nadstreška. Utica stoji v kotu med stenama in je dvignjena od tal, obdana s stiroporom in prekrita z odejo. V notranjosti ima pes za ležišče na voljo bundo. V času pregleda je bil psiček spuščen in se je gibal. Inšpektorica je tožnikovemu sinu, ki je bil v času ogleda prisoten, povedala, da je psiček premlad, da bi bil sam v takem mrazu zunaj, sploh pa ne sme biti zunaj ponoči, saj se tako mlada žival ne zmore sama ogrevati, niti ne ve, da sploh mora v uto, če jo zebe. Tožnikov sin je pojasnil, da dajo psička ponoči noter in na toplo. Inšpektorica zato ni odredila nobenega ukrepa, je pa zaprosila prijavitelja, naj občasno preveri situacijo. Dne 28. 2. 2018 je predstavnica prijavitelja poklicala pristojno inšpektorico in povedala, da so našli v pesjaku psička, ki je ležal negiben na betonu, in se ni več premikal. Tisto noč so bile napovedane temperature do -25 stopinj celzija. Pristojna inšpekcija je zato z ustno odločbo odredila, naj prijavitelj psička takoj odvzame iz pesjaka in ga pelje v najbližjo veterinarsko ambulanto.

3. Iz poročila veterinarske ambulante izhaja, da so malo po dvajseti uri sprejeli psičko, ki je bila neodzivna, negibna in v zelo slabem splošnem stanju. Pri kliničnem pregledu so ugotovili, da je bila podhlajena. Njena telesna temperatura je bila 35,7 stopinj, sluznice bele, zenice razširjene, pupilarni refleks upočasnjen, dihanje in utrip slabo zaznavna. Zadnje okončine so bile neodzivne, prve pa v krču. Pregledana je bila tudi krvna slika, ki ni pokazala odstopanj. Glede na klinično sliko ob prihodu je bila veterinarska oskrba nujno potrebna, sicer bi zaradi izpostavljenosti mrazu v kombinaciji s starostjo psička lahko zapadla v hipotermijo, ki se lahko konča z odpovedjo srca. Tožnik je naslednji dan na zaslišanju povedal, da je mladička našel 24. ali 25. februarja in ga odpeljal domov, kjer ima skladišče za gradbeni material. Na dvorišču so postavili pesjak iz gradbene mreže in vanj postavili uto. Na tem naslovu nihče ne biva stalno. Povedal je, da so trikrat dnevno skrbeli za psa, mu dajali toplo hrano, ogrevano vodo, saj so bile temperature zelo nizke. Za psa je v glavnem skrbel njegov sin. Ta je 28. 2. 2018 ob 17 uri zadnjič nahranil psa, naslednji dan pa je ponovno prišel na dvorišče, vendar psa ni bilo več.

4. Toženka ugotavlja, da tožnik z najdenim psom ni ravnal, kot to določa 29. člen Zakon o zaščiti živali (v nadaljevanju ZZZiv), pač pa si je protipravno prilastil psa in ga zaprl v pesjak. Pojasnjuje, zakaj šteje tožnika za psičkovega skrbnika in kot podlago za trajen odvzem navaja 3. alinejo 43. člena ZZZiv. Pri izdaji ustne odločbe se sklicuje na 92. člen Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS).

5. Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Pojasnjuje, da je pristojna inšpektorica ukrepala v smislu nujnega oz. izjemno nujnega primera, pri čemer dodatno zavlačevanje in časovno prelaganje dejanskega odvzema pasjega mladička iz pesjaka in odlaganje nujne veterinarske oskrbe glede na klinično sliko ni bilo možno. Nadalje navaja, da je iz spletne evidence ARSA ugotovila, da je bila temperatura na dan 28. 2. 2018 na območju ... okoli -20 stopinj celzija. Povprečna temperatura v 24 urah pa se je gibala od -7 do -11 stopinj celzija, pri čemer najvišja dnevna temperatura 28. 2. 2018 ni presegla treh stopinj celzija. Dodatno pojasnjuje, da je inšpektorica, kot oseba s potrebnim strokovnim znanjem, pojasnila, da pes pri starosti 10 tednov, še nima razvite termoregulacije telesa in v takšnih razmerah ne more proizvajati zadostne toplote, zato izoliran pesjak ne zagotavlja primernih pogojev.

6. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je napačna ugotovitev toženke, da je bila pasja uta brez strehe in na betonskih tleh. Meni, da tudi ni bilo podlage in pogojev za izdajo ustne odločbe, sploh pa ob dejstvu, da so se v bližini nahajali številni drugi psi, ki so bivali v veliko slabših pogojih, pri katerih inšpektorica ni intervenirala. Trdi, da če ne bi bil tako odgovoren in skrben, svojemu psu ne bi zagotovil izolirane pasje ute niti mu ne bi namestil v uto rabljene zimske bunde. Poleg tega je inšpektorica na pregledu ugotovila, da tožnik primerno skrbi za svojega psa. Meni, da bi se moral prvostopenjski organ pred izdajo ustne odločbe sam prepričati, ali je dejansko stanje res takšno, kot so mu v telefonskem razgovoru navajali predstavniki prijavitelja. Poleg tega bi moral takoj pridobiti podatke o temperaturah na predmetnem območju, česar ni storil. Pojasnjuje, da je splošno znano, da je ... strnjena vas, locirana v predelu, kjer so v zimskem času precej visoke temperature. Poleg tega bi moral biti podatek o temperaturi v času odvzema natančno naveden in opredeljen v odločbi. Vztraja, da bi ga moral prvostopenjski organ pred izdajo odločbe seznaniti z vsemi ugotovitvami in okoliščinami in mu dati možnost, da se do njih opredeli in zavzame stališče, kar se ni zgodilo, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka. Predlaga ugoditev tožbi, odpravo odločbe in vrnitev zadeve v ponovni postopek ter povrnitev stroškov postopka.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene in predlaga zavrnitev tožbe.

8. Tožba ni utemeljena.

9. V zadevi ni sporno, da je tožnik pasjega mladiča, na katerega se nanaša odločba (v nadaljevanju pasjega mladiča), našel za cesto in ga odpeljal na dvorišče, kjer ima gradbeni material, ter mu tam postavil pesjak in utico. Prav tako tožnik ne oporeka ugotovitvi, da ima kot tak status skrbnika pasjega mladiča. Po 22. točki 5. člena ZZZiv je skrbnik živali pravna ali fizična oseba, ki odgovarja za žival, ne glede na to, ali je njen lastnik ali zanjo le skrbi.

10. Sporno pa je, ali je pravilna ugotovitev toženke, da tožnik ni izpolnil obveznosti, ki mu jo nalaga prva alineja prvega odstavka 7. člena ZZZiv, in sicer, da mora skrbnik živali zagotoviti bivališče, hrano, vodo in oskrbo na način, ki je glede na vrsto živali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren njenim fiziološkim in etološkim potrebam v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji.

11. Sodišče pritrjuje toženki, da v obravnavanem primeru tožnik navedene obveznosti ni izpolnil, zato je imela toženka v tretji alineji 43. člena ZZZiv podlago za izdajo izpodbijane odločbe. Navedena določba namreč določa, da ima pristojni inšpektor pri inšpekcijskem nadzorstvu med drugim pravico in dolžnost začasno ali trajno odvzeti žival in prepovedati stike dosedanjemu skrbniku živali, če je to potrebno za zaščito živali v primeru kršitve določb tega zakona.

12. Tožnik ne oporeka ugotovitvam, na katerih izpodbijana odločba temelji, da je pasji mladič prenočeval zunaj. Navedeno pa je v nasprotju s četrtim odstavkom 29. člena Pravilnika o zaščiti hišnih živali, ki določa, da če je zunanja temperatura nižja od 0 stopinj celzija, morajo imeti med drugim tudi pasji mladiči na voljo bivalni prostor, v katerem temperatura ne sme biti nižja od 20 stopinj celzija. Na navedeno obveznost je bil tožnikov sin na inšpekcijskem pregledu 27. 2. 2018 opozorjen, ko mu je inšpektorica povedala, da pes ne sme biti sam v takem mrazu zunaj, sploh pa ne ponoči, saj se tako mlada žival ne zmore sama ogrevati in ne ve, da mora v uto, če jo zebe.

13. Tožnik sicer navaja, da temperatura v kraju, kjer se je nahajal pasji mladič, ni dosegla napovedane temperature – 25 stopinj celzija, pri čemer pa niti ne navaja, niti ne dokazuje, da ni bila nižja od 0 stopinj celzija. Zato niti ni bistveno, ali je temperatura v času odvzema pasjega mladiča ponoči dejansko dosegla do – 25 stopinj celizija, ali pa nekaj stopinj manj. Dejstvo je, da je neprerekana navedba toženke, da je bil v času odvzema sneg. Prav tako tožnik ne oporeka ugotovitvam, ki izhajajo iz veterinarskega poročila, da je bil pasji mladič 28. 2. 2018, ko so ga sprejeli v obravnavo, neodziven, negiben in v slabem splošnem stanju ter da je bil podhlajen (njegova telesna temperatura je bila 35,7 stopinj celzija), da je imel blede sluznice, razširjene zenice, upočasnjen pupilani refleks, slabo zaznavno dihanje in utrip, da so bile zadnje okončine neodzivne, prve pa v krču, ter da je bila veterinarska oskrba nujna, sicer bi lahko prišlo do hipotermije, ki vodi v odpoved srca.

14. Že in navedenih ugotovitev, ki jim tožnik, kot rečeno ne oporeka, izhaja, da je tožnik kršil citirano prvo alinejo prvega odstavka 7. člena ZZZiv. Zato se sodišču niti ni treba opredeljevati do tožnikovih navedb glede neresničnosti navedbe, da uta ni imela strehe in da je bila na betonskih tleh ter da ni vedel, katerega spola je pasji mladiček. Sodišče zgolj pripominja, da take ugotovitve iz odločbe ne izhajajo, ampak je v njej navedeno, da je uta dvignjena od tal in da pesjak, v katerem se nahaja utica, ni imel strehe.

15. Z navedbami, da so se v neposredni bližini pasjega mladiča 28. 2. 2018 nahajali tudi drugi številni psi, pri katerih inšpektorica ni intervenirala, čeprav so bivali v slabših razmerah, navedenih ugotovitev, ki so za odločitev bistvene, tožnik ne izpodbije. Prav tako ne z navedbami, da je bila uta izolirana in da je bila v njej bunda, obdana s kožuhom.

16. Utemeljeni pa tudi niso tožbeni ugovori, ki se nanašajo na kršitve določb postopka, ki naj bi jih zagrešila inšpektorica.

17. Glede na navedeno nesporno ugotovljeno dejansko stanje je imela inšpektorica tudi po presoji sodišča v četrtem odstavku 92. člena ZVMS podlago za izdajo ustne odločbe. Navedena določba določa, da sme v izjemno nujnih primerih, da bi se zavarovala ali odvrnila nevarnost za zdravje ljudi in živali, uradni veterinar izdati tudi ustno odločbo na zapisnik. Glede na stanje pasjega mladiča ob sprejemu v veterinarko ambulanto 28. 2. 2018 je v obravnavnem primeru po prepričanju sodišča šlo za tak primer, saj bi pasji mladič v primeru, da ne bi bil odvzet tožniku in odpeljan v veterinarsko ambulanto, po vsej verjetnosti poginil zaradi odpovedi srca, kot posledice hipertermije, kar izhaja iz veterinarskega poročila z dne 5. 3. 2018. 18. Ob nesporno ugotovljenem dejanskem stanju glede zdravstvenega stanja psa ob sprejemu v veterinarsko ambulanto tožnik ne more uspeti z ugovorom, da bi se morala inšpektorica pred izdajo ustne odločbe tudi sama prepričati o stanju, v katerem se nahaja pasji mladič oz. o temperaturah na področju .... Ker je bistvo ustne odločbe, da je izdana nemudoma, brez odlašanja, in se izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku (211. člen ZUP v povezavi s 144. členom ZUP), katerega značilnost je, da je odločba izdana brez zaslišanja stranke (drugi odstavek 144. člen ZUP), tudi ni utemeljen tožbeni ugovor, da je toženka kršila določbe postopka, ker tožnika pred izdajo odločbe ni seznanila z vsemi ugotovitvami in okoliščinami ter mu ni dala možnosti, da se do njih opredeli.

19. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnik, glede na ugotovljeno dejansko stanje v delu, ki ni sporno, ob pravilni uporabi materialnega prava, niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), kar je predhodno pojasnjeno. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.