Jedro

Ker je revidentka pomembno pravno vprašanje opredelila le na splošni ravni, brez navedbe, katero konkretno pravno pravilo ZBPP naj bi bilo kršeno, njena utemeljitev pomembnosti pravnega vprašanja pa se nanaša na zatrjevanje o napačno oziroma nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju v obravnavani zadevi, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica dne 17. 8. 2009 vložila revizijo. Dovoljenost revizije utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka :

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) zavrnilo tožničino tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 24. 8. 2007, s katerim je bil njen predlog za izplačilo nagrade in stroškov po napotnici z dne 2. 2. 2006, zavržen kot prepozen.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3.6.2008, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Upoštevaje trditveno in dokazno breme, ki je na strani revidenta, in določbo prvega odstavka 367. a člena ZPP, ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 v upravnem sporu primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, pa je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Revizija namreč ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem. Skladno z določbami četrtega in petega odstavka 367. b člena ZPP mora revident v reviziji natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti.

6. Revidentka kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje pravilnosti in zakonitosti postopka okrožnega sodišča v zvezi s postopkom izvajanja brezplačne pravne pomoči oziroma posledično zaradi priznanja in izplačevanja nagrade ter stroškov odvetnikovega zastopanja, saj sodišče prve stopnje Zakon o brezplačni pravni pomoči – ZBPP (Ur. l. RS, št. 96/2004 - UPB1) v povezavi z besedilom napotnice napačno razlaga, kar lahko v prihodnje bistveno vpliva na te postopke. Pomembnost pravnega vprašanja utemeljuje z navedbo, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi zavzelo enako stališče kot v zadevah U 423/2007, U 424/2007, U 425/2007, U 426/2007 in U 336/2007, kljub temu, da gre v obravnavani zadevi za drugačno dejansko stanje in je tako sodba sodišča prve stopnje nezakonita in arbitrarna, zato je bila kršena pravica do poštenega sojenja po določbah 6. člena EKČP in 22. člena Ustave RS (URS).

7. Po presoji Vrhovnega sodišča je revidentka pomembno pravno vprašanje opredelila le na splošni ravni, brez navedbe, katero konkretno pravno pravilo ZBPP naj bi bilo kršeno, njena utemeljitev pomembnosti pravnega vprašanja pa se nanaša na zatrjevanje o napačno oziroma nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju v obravnavani zadevi. S tem ni izpolnila pod točko 5. obrazložitve tega sklepa navedenega standarda trditvenega in dokaznega bremena, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

8. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka z navedbami o izgubi plačila v vrednosti stroškov in nagrade za opravljeno delo, kar ogroža njeno preživljanje, ni izkazala, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice. Revidentka bi namreč morala navesti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanjo zelo hude. Šele tedaj bi bila mogoča presoja, ali ima izpodbijana odločitev zanjo res zelo hude posledice. Ker revidentka tega ne navaja, niti ne izkazuje, niso izkazani pogoji za dovolitev revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Glede na to, da v obravnavanem primeru revidentka ni izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 10. Revidentka je tudi predlagala, da Vrhovno sodišče prekine postopek in pri Ustavnem sodiščem RS vloži zahtevo za presojo skladnosti ZBPP-A z Ustavo RS (URS). V skladu s 156. členom URS sodišče, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in začne postopek pred Ustavnim sodiščem. Takšno odločitev sodišče sprejme samostojno in ni vezano na predlog strank v postopku. V obravnavanem primeru takšna odločitev ni bila sprejeta, ker Vrhovno sodišče meni, da določbe 40. člena ZBPP v zvezi s šestim odstavkom 30. člena ZBPP niso v nasprotju z URS. Sicer pa lahko po določbi drugega odstavka 162. člena URS vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem RS, če izkaže pravni interes.

K II. točki izreka:

11. Ker tožnica z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).