Jedro

Razlogi za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 24. čl. ZBPP morajo biti očitni.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Upravnega sodišča Republike Slovenije številka Bpp 153/2023 z dne 24. 8. 2023 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

_Povzetek izpodbijane odločbe_

1. Z izpodbijano odločbo je toženka na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe (v nadaljevanju Prošnja) zoper sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče RS) I U 311/2022-17 z dne 25. 7. 2023 (v nadaljevanju Sklep).

2. Tožnica je v 19. 8. 2023 vloženi Prošnji navedla, da je vložila tožbo v upravnem sporu I U 311/2022 zoper odločbo o priznani nagradi in stroških odvetnika, ki jo je zastopal v kazenskem postopku. Upravno sodišče RS je njeno tožbo zavrglo s Sklepom z obrazložitvijo, da ne izkazuje pravnega interesa ter da nima položaja stranke ali stranskega udeleženca. Kot želeno vrsto, obliko in obseg brezplačne pravne pomoči je v Prošnji navedla vložitev pritožbe zoper Sklep in predlagala, da se ji dodeli odvetnica R. R. 3. Toženka je zavrnila Prošnjo, ker je ocenila, da zadeva nima verjetnih izgledov za uspeh. S sklicevanjem na prvi odstavek 17. člena ZUS-1, ki določa, da je lahko tožnik v upravnem sporu oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta, je pojasnila, da tožnica ni imela zahtevanega položaja v upravnem postopku kot ga določa 17. člen ZUS-1, zato nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora zoper Sklep. Toženka je še izpostavila, da tožnica niti ni zatrjevala obstoja položaja stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku izdaje sklepa o stroških in potrebnih izdatkih izvajalca brezplačne pravne pomoči, temveč se je sklicevala zgolj na svoj materialni interes, povezan z vračilom izplačane brezplačne pravne pomoči. Toženka je še izpostavila, da je Vrhovno sodišče RS v sodni odločbi I Up 71/2009 z dne 15. 4. 2009 že presodilo, da je od tega, komu je naloženo vračilo napotnice za BPP1, ki je na podlagi 40. člena ZBPP naloženo izvajalcu brezplačne pravne pomoči (in ne upravičencu), odvisna aktivna legitimacija strank v postopku odločanja o plačilu stroškov brezplačne pravne pomoči. Toženka je izpostavila tudi stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevah I Up 98/2018 z dne 29. 5. 2019, I Up 54/2019 z dne 11. 12. 2019 in I Up 56/2020 z dne 30. 9. 2023, da sodišče v upravnem sporu ne preverja ali bi bil tožnik upravičen do udeležbe v upravnem postopku. Upoštevaje vsebino Sklepa in povzeto sodno prakso Vrhovnega sodišča RS je toženka ugotovila, da morebitni pritožbeni postopek zoper Sklep nima verjetnih izgledov za uspeh, zato pritožbe, po presoji toženke, ni razumno vlagati in je Prošnjo na podlagi 24. člena ZBPP zavrnila.

_Bistvene navedb tožnice_

4. Tožnica predlaga, da sodišče tožbi ugodi in ugodi Prošnji. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, zmotno presojo pravilnosti postopka in zmotno ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

5. Navaja, da ji je bila izpodbijana odločba vročena po poteku roka za pritožbo, za katero vlaga Prošnjo. Toženka izpolnjuje finančni pogoj. Tožnica izpostavlja, da je uspela s tožbo v zadevi I U 590/2019 (sodba z dne 1. 7. 2021), v kateri je kot upravičenka do brezplačne pravne pomoči izpodbijala odločitev o priznani nagradi oziroma stroških odvetniku, ki je bil določen za izvajalca brezplačne pravne pomoči. Upravno sodišče RS v Sklepu torej ni postavilo enakih meril glede položaja tožnice v postopku. Tožnica je v drugih postopkih prav tako ugovarjala višini priznanih stroškov brezplačne pravne pomoči, pa tožba v teh sporih ni bila zavrnjena zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije. Predlagana odvetnica vidi možnost uspeha s pritožbo, zato je pritožbo vložila.

_Navedbe toženke_

6. Toženka na tožbo ni odgovorila.

**K I. točki izreka**

7. Sodišče je na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

8. Sodišče je v dokaznem postopku prebralo listine sodnega spisa, označene kot priloga A1 in C1 ter listine spisa toženke številka Bpp 153/2023. Tožba je utemeljena.

9. Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Sodišče pojasnjuje, da je bil ZBPP sprejet z namenom uresničevanja ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), ki določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah, dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, in zaradi varovanja 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, po kateri ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali v kakršnihkoli kazenskih obsodbah zoper njega odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Ustavno sodišče je namreč večkrat poudarilo, da osebam slabega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ne sme predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča, kar izhaja ne samo iz 23. člena Ustave, pač pa tudi iz načela enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije po 14. členu Ustave.2 ZBPP torej omogoča dejansko in učinkovito izvrševanje pravice do dostopa do sodišča vsakomur, ne glede na njegov premoženjski oz. socialni status ob ustavnem priznanju pravice do sodnega varstva kot človekove pravice in ob upoštevanju načela socialne države kot ustavne zahteve, ki se konkretizira tudi v vsebinski, materialni pravici do enakosti pred zakonom.3 Z ZBPP so tako celovito in sistemsko urejena vsa vprašanja, povezana z zagotavljanjem pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku in drugih, za to kvalificiranih osebah v smislu uresničevanja pravice do dostopa do sodišča.4 Država mora stranki zagotoviti strokovno pomoč, kadar je to nujno za dostop do sodišča s sredstvi iz proračuna.5

10. Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoj upoštevajo (tudi) okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

11. Iz ustaljene sodne prakse Upravnega sodišča RS6 izhaja, da je zakonodajalec meje vsebinskega preizkusa zadeve opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti z uporabo kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki so vezani na pojem očitnosti. S tem je zakonodajalec jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za brezplačno pravno pomoč: razlogi za morebitno zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči na tej podlagi morajo biti očitni. Očiten pa pomeni takšen, ki ga ni mogoče ovreči ali omajati niti po vsestranskem preizkusu, ker vse okoliščine, zdrava pamet in vse izkušnje, brez dokazovanja in brez možnosti nasprotnega utemeljevanja izključujejo vsako možnost drugačnega sklepa.7 Organ za brezplačno pravno pomoč, glede na povzeta materialnopravna izhodišča, nima zakonske podlage, da bi onkraj standarda očitnosti opravil podrobno in kompleksno vsebinsko analizo oziroma obrazloženo presojo (sodne) odločbe, ki jo želi prosilec izpodbiti. Pri tem je treba upoštevati tudi, da je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje z Ustavo RS zagotovljene pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, zaradi česar je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati v skladu s načelom sorazmernosti tako, da pri tem ne pride do nedopustnega oziroma prekomernega posega v varovano pravico. Ustavno skladna razlaga določb 24. člena ZBPP je zato po presoji sodišča mogoča le ob strogem upoštevanju že opisanega standarda očitnosti. To pomeni, da organ za brezplačno pravno pomoč s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z brezplačno pravno pomoč.8

12. Toženka je ugotovitev, da zadeva nima verjetnih izgledov za uspeh, utemeljila s tem, da je po njenem mnenju Sklep, zoper katerega želi tožnica vložiti pritožbo, pravilen. Sklep je po oceni toženke pravilen zato, ker tožnica ni bila udeleženka v upravnem postopku, upoštevaje sprejeto stališče Vrhovnega sodišča RS (I Up 98/2918, I Up 54/2019 in I Up 56/2020), da sodišče v upravnem sporu ne preverja ali bi bil tožnik upravičen do udeležbe v upravnem postopku, je torej odločitev, da se tožba zavrže, tudi po presoji toženke pravilna. Toženka je po presoji sodišča torej očitno nerazumnost utemeljila z vsebinsko presojo Sklepa, ki ga želi tožnica izpodbiti s pritožbo. Po presoji sodišča pa ZBPP organu za brezplačno pravno pomoč ne daje pooblastila, da zavrne prošnjo za brezplačno pravno pomoč z utemeljitvijo, da je po vsebinski presoji zadeve sodna odločba, ki jo želi upravičenec do brezplačne pravne pomoči izpodbiti s pravnimi sredstvi, pravilna. S tem se namreč organ spušča v sodno presojo pravilnosti Sklepa, za kar nima zakonske podlage. Organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi 24. člena ZBPP ne more zavrniti prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči zato, ker se strinja z odločitvijo, ki jo želi prosilec izpodbiti, temveč mora določno navesti okoliščino, iz katere po njegovi presoji izhaja, da prosilec očitno, oziroma brez vsebinske presoje razlogov izpodbijane odločitve, nima možnosti za uspeh. Potreba po podrobni analizi in sklicevanju na vsebino Sklepa ne kaže na izpolnjenost opisanega standarda očitnosti. Sodišče izpostavlja še tožničino navedbo, da vse do izdaje Sklepa v istovrstnih zadevah, ko je kot upravičenka do brezplačne pravne pomoči vložila tožbo zoper odločbo o priznanju nagrade in stroškov dodeljenemu odvetniku, njena aktivna legitimacija ni bila vprašljiva in je bila tožba vsebinsko obravnavana (sodba I U 590/2019 z dne 1. 6. 2021). Kot že navedeno, organ za brezplačno pravno pomoč s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z brezplačno pravno pomoč, zato tudi navajanje tožnice, da je pritožba zoper Sklep utemeljena glede na to, da predmet tega upravnega spora ni presoja upravičenosti pritožbe zoper Sklep, ni relevantna, vsekakor pa dokazuje utemeljenost tožbenega očitka, da ni pravilna ugotovitev toženka, da je Prošnja vložena za očitno nerazumno pravno pomoč v smislu 24. člena ZBPP.

13. Sodišče je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 zaradi napačno uporabljenega materialnega prava izpodbijano odločbo odpravilo in na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo v ponoven postopek organu, ki je izpodbijano odločbo izdal. Organ, ki je izpodbijano odločbo izdal, je na podlagi petega odstavka 64. člena ZUS-1 vezano na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava.

1 Obveznost vračila napotnice prvi odstavekizrecno in ne upravičencu. 2 Tako sklepa Ustavnega sodišča RS, Up 40/97 z dne 7. 3. 1997 in Up 103/97 z dne 26. 2. 1998. 3 Tako Aleš Galič, oprostitev stroškov in brezplačno pravno pomoč v pravdnem postopku kot izraz načela socialne države, Pravnik št. 4-5, 1998. 4 Več o tem dr. Aleš Galič: Pravica do sodnega varstva v novejši praksi evropskega sodišča za človekove pravice, Pravosodni bilten št. 4/2013 str. 83 do 113 in Ustavno procesno pravo, GV založba, Ljubljana, 2004, str. 87 do 88 5 Več o tem Predlog zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) - EPA 1301 št. 751-01/99-1 z dne 31. 8. 2000. 6 Glej na primer sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenje v zadevah I U 845/2019 z dne 14. 6. 2019, I U 1190/2019 z dne 10. 9. 2019, I U 509/2020 z dne 14. 5. 2020, II U 322/2020 z dne 11. 11. 2020, I U 544/2022 z dne 11. 5. 2022 in I U 643/2022 z dne 8. 7. 2022, I U 737/2023 z dne 2. 8. 2023. 7 Glej na primer razlago pojma očiten v sklepu Ustavnega sodišča Republike Slovenije v zadevi Up‑62/96 z dne 11. 4. 1996. 8 Tako na primer Upravno sodišče RS v zadevi I U 845/2019 z dne 14. 6. 2019.